Fiskalni svet: Primanjkljaj na 700 milijonov, država povečuje porabo hitreje od prihodkov

Primanjkljaj državnih financ se znova povečuje, razlog pa ni nenaden šok ali kriza, temveč precej bolj preprost vzorec. Država je v zadnjem letu močno dvigbnila porabo, prihodki pa tega tempa ne dohajajo več.

Po zadnjih podatkih Fiskalnega sveta je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 dosegel -2,5 % BDP, kar je občutno več kot leto prej, ko je znašal -0,9 %. Premik ni majhen in kaže na spremembo dinamike javnih financ, ki se zdaj opirajo predvsem rast izdatkov.

Podatki ta trend še potrjujejo. Državni proračun je v prvem četrtletju ustvaril približno 700 milijonov evrov primanjkljaja, kar je precej več kot v enakem obdobju lani, ko je znašal okoli 450 milijonov evrov.

Prihodki sicer ostajajo solidni in so se v prvih treh mesecih povečali za 7 %, vendar je rast odhodkov skoraj dvakrat višja, kar hitro ustvari dodatni pritisk na proračun.

Razlika med rastjo prihodkov in odhodkov je trenutno glavna zgodba javnih financ.

Plače, transferji in investicije

Največji del povečanja izdatkov izhaja iz višjih stroškov dela, povezanih z začetkom izvajanja plačne reforme v javnem sektorju. Temu se pridružujejo še dodatna izplačila, med drugim zimski regres.

Ob tem se nadaljuje rast socialnih transferjev, kar vključuje tako nadomestila kot druge oblike podpore gospodinjstvom. Pomemben del povečanja predstavljajo tudi investicije, ki so se v zadnjem obdobju opazno okrepile, zlasti na področju obrambe. Skupaj ustvarjajo ti trije dejavniki stabilen, a finančno zahteven trend rasti porabe.

Dolg nižji, a slika ni nujno boljša

Na prvi pogled delujejo podatki o dolgu spodbudno. Delež dolga se je znižal na 65,7 % BDP, kar je raven iz obdobja pred epidemijo.

Toda to znižanje je predvsem posledica inflacije, ki povečuje nominalni BDP. Dejansko fiskalno stanje države se zaradi tega ni bistveno izboljšalo, gre bolj za statistični učinek kot za rezultat varčevalnih ukrepov.

Zadolževanje še pravočasno

Razmere na finančnih trgih so se v zadnjem mesecu zaostrile zaradi geopolitičnih napetosti, kar se že odraža v višjih donosnostih državnih obveznic.

Slovenija je večino letošnjega zadolževanja izvedla še pred tem poslabšanjem pogojev, kar pomeni, da si je zagotovila financiranje po ugodnejših obrestnih merah. V prihodnje takšne možnosti ne bodo več samoumevne.

Za celotno leto je predviden primanjkljaj v višini približno 2,1 milijarde evrov. Glede na trenutno dinamiko to pomeni, da se pritisk na javne finance ne bo bistveno zmanjšal.

Država je očitno v fazi povečane porabe, ki jo poganjajo plače, transferji in investicije. Vprašanje za naslednje obdobje ne bo, ali so ti izdatki upravičeni, temveč ali jih bo mogoče dolgoročno financirati brez dodatnega povečanja primanjkljaja.