Fizična nafta presegla 140 dolarjev za sodček, 30 dolarjev nad terminsko ceno, Wall Street kljub temu v zelenem

Sodček surove nafte je vreden 110 dolarjev ali 140 dolarjev, odvisno od tega, koga vprašate. Terminske pogodbe na londonski borzi ICE, po katerih svet običajno meri ceno nafte, postavljajo Brent pri okrog 110 dolarjih. A rafinerije v Aziji, ki dejansko kupujejo fizične sodčke za takojšnjo dostavo, za dubajsko surovo plačujejo od 126 do 140 dolarjev. Ta razlika, ki je pred začetkom spopadov na Bližnjem vzhodu znašala manj kot dolar, je po podatkih agencije Reuters in analitičnega portala EBC Financial Group danes dosegla rekordnih 30 do 40 dolarjev na sodček.

Gre za največje razhajanje med papirnim in fizičnim trgom nafte v zgodovini, večje celo od tistega iz leta 2008, ko je svet zdrsnil v najhujšo finančno krizo po veliki depresiji. Kot poroča Bloomberg, je bil Brent, “na zalogi” 3. aprila, vreden več kot 140 dolarjev za sodček. Terminski trg, na katerem prevladujejo hedge skladi in algoritemsko trgovanje, stavi na kratkotrajen konflikt. Terminske pogodbe za december 2026 se gibljejo okrog 80 dolarjev, saj špekulativni kapital verjame, da bo kriza do takrat že za nami, a fizični trg sporoča nekaj povsem drugega.

Zaprtje Hormuške ožine, ki je po ocenah IEA povzročilo izpad okrog osem milijonov sodčkov na dan, se nadaljuje že šesti teden. Kljub rekordni sprostitvi strateških zalog se primanjkljaj povečuje. Po ocenah TD Securities bo do konca aprila skupni izpad dosegel skoraj milijardo sodčkov surove nafte in derivatov. Wood Mackenzie ne izključuje možnosti, da bi Brent dosegel 150 dolarjev v prihodnjih tednih, v skrajnem scenariju pa celo 200 dolarjev.

Ameriške borze so kljub temu v ponedeljek zabeležile rast, edine med velikimi svetovnimi trgi, ki so delovale med velikonočnim ponedeljkom. Indeks S&P 500 je dan končal 0,44 odstotka višje, pri 6.611,83 točke, Dow Jones je napredoval za 165 točk, na 46.669,88, Nasdaq Composite pa je pridobil 0,54 odstotka. Kot poroča CNBC, je optimizem spodbudilo poročilo agencije Reuters, da sta Washington in Teheran po posredovanju regionalnih mediatorjev prejela načrt za 45-dnevno premirje, ki bi vključevalo takojšnjo prekinitev ognja in ponovno odprtje ožine. Tehnološke velikanke so bile med dobitniki, Alphabet in Amazon sta pridobila več kot odstotek, Micron Technology pa 3,2 odstotka.

A predsednik Donald Trump je isti dan ponovil grožnjo, da bo v štirih urah uničil vse mostove in elektrarne v Iranu, če Teheran do danes zvečer po newyorškem času ne odpre Hormuške ožine. Rok poteče v istem trenutku, ko bo Evropa že spala, posledice pa bodo vidne ob jutranjem odprtju evropskih borz v sredo.

Evropski trgi se danes namreč vračajo k trgovanju po štirih dneh premora. Euronext, londonska borza, frankfurtska borza in milanska borza so bile zaprte od petka, 3. aprila, ko se je začel velikonočni konec tedna, do vključno ponedeljka. V tem času se je nafta WTI podražila za skoraj 12 odstotkov, Trump je izdal ultimat Iranu, terminski trgi pa so danes zjutraj že napovedovali previden začetek, saj so terminske pogodbe na S&P 500 izgubljale 0,43 odstotka, na Nasdaq pa 0,56 odstotka.

Pred premorom so evropski indeksi sicer beležili močan teden. Po podatkih T. Rowe Price je nemški DAX pridobil 3,89 odstotka, italijanski FTSE MIB 5,18, francoski CAC 40 3,48 in britanski FTSE 100 kar 4,70 odstotka. Zadnji dan pred zaprtjem, četrtek, 2. aprila, je optimizem že planil. Indeks STOXX 50 je izgubil 0,7 odstotka in padel na 5.695 točk, bančne delnice UniCredit in BNP Paribas so zdrsnile za 2,5 odstotka, polprevodniški ASML pa za 4,1 odstotka.

Energetski šok medtem vse bolj pritiska na evropsko gospodarstvo. Inflacija v evrskem območju je marca narasla na 2,5 odstotka, vodilni nemški inštituti pa so napoved rasti za leto 2026 prepolovili na 0,6 odstotka. Trg obrestnih mer, kot ugotavlja analiza Interactive Brokers, ne pričakuje nobenega znižanja obrestne mere Feda do konca leta.

Zlato ostaja trdno pri okrog 4.680 dolarjev za unčo. Indeks volatilnosti VIX se giblje okrog 24 točk, kar je znatno nad dolgoletnim povprečjem, a daleč od panične ravni. Nafta WTI je danes v azijskem trgovanju presegla 115 dolarjev za sodček.

Za trge bo odločilno, kaj se zgodi danes zvečer. Če bodo pogajanja o premirju obrodila sadove, bi to lahko sprožilo občuten padec cen nafte in nov zagon na delniških trgih. Če pa bo sledila zaostritev, bo razhajanje med papirnim in fizičnim naftnim trgom, ki je že zdaj rekordno, verjetno samo še naraslo, s tem pa tudi pritisk na evropsko gospodarstvo, ki se že spopada z najhitrejšo rastjo inflacije od začetka leta 2025.