Francoska narodna skupščina je v noči s četrtka na petek v prvem branju izglasovala predlog zakona o nacionalizaciji ArcelorMittal France. Za je glasovalo 127 poslancev, proti 41, vzdržalo se jih je 42, poroča televizija LCP Assemblée nationale. Predlog je vložila stranka Nepokorna Francija, podprle so ga vse leve parlamentarne skupine, vladna večina je glasovala proti, Nacionalni zbor Marine Le Pen pa se je vzdržal.
Poročevalka zakona Aurélie Trouvé je v razpravi dejala, da bi nacionalizacija Francijo spremenila v vodilno svetovno proizvajalko nizkoogljičnega jekla. Strošek prevzema je ocenila na tri milijarde evrov. Vodja Nepokorne Francije Jean-Luc Mélenchon je na omrežju X glasovanje označil za zgodovinsko in zapisal, da gre za prvo nacionalizacijo v Franciji od leta 1982.
Aprila letos je vodstvo ArcelorMittala napovedalo ukinitev približno 600 delovnih mest na sedmih francoskih lokacijah, med njimi v Dunkerqueu, Florangeu, Basse-Indru in Montataireu, je poročala javna radiotelevizija France Bleu. Na teh obratih dela skupaj okoli 7.100 zaposlenih. Tri dni pred glasovanjem, 24. novembra, sta sindikata CFDT in CFE-CGC podpisala sporazum o socialnem načrtu, ki predvideva 260 odpuščanj, navaja France 3 Grand Est. Sindikat CGT sporazuma ni podpisal.
Po podatkih revije L’Usine Nouvelle je proizvodnja v francoskih obratih ArcelorMittala leta 2024 znašala 6,7 milijona ton jekla, medtem ko je leta 2019 dosegala deset milijonov ton. Obrati v Dunkerqueu in Fos-sur-Merju so bili lani v izgubi. Predsednik ArcelorMittal France Alain Le Grix de la Salle je januarja pred poslanskim odborom za gospodarske zadeve opozoril, da so vsi evropski jeklarski obrati ogroženi. Po njegovih besedah so stroški energije v Evropi štirikrat do petkrat višji kot v Združenih državah, stroški emisijskih kuponov pa bodo do leta 2030 predstavljali četrtino prodajne cene jekla.
Družba je zamrznila naložbe v razogljičenje. Načrtovana posodobitev obratov v Dunkerqueu in Fos-sur-Merju, vredna 1,7 milijarde evrov, ostaja na čakanju. Projekt je predvideval zaprtje treh plavžev na premog in prehod na električne peči ter vodikovo tehnologijo. Le Grix de la Salle je dejal, da kupci niso pripravljeni plačati višje cene za nizkoogljično jeklo in da evropski mehanizem ogljičnega prilagajanja na mejah ne deluje dovolj učinkovito.
Minister za industrijo Sébastien Martin je v imenu vlade nasprotoval predlogu zakona. Nacionalizacija po njegovem v primeru ArcelorMittala ne bi odpravila temeljnega problema. Rešitev vidi v evropskem odzivu na azijske presežke jekla, ne v menjavi lastnika. Francija je na ravni EU že izpogajala nujne ukrepe, ki vključujejo petdesetodstotne carine na uvoz jekla nad določenimi količinami.
Sindikati so glasovanje pozdravili kot prvo zmago. Na dan razprave se je pred poslopjem skupščine zbralo približno tristo delavcev iz obratov na severu Francije in v Loreni, poroča AFP. Sophie Binet, generalna sekretarka sindikata CGT, je opozorila, da je država v zadnjem desetletju v ArcelorMittal vložila sredstva, ki presegajo vrednost predlagane nacionalizacije, a brez vpliva na poslovne odločitve.
Prihodnost predloga ostaja negotova. Senat, v katerem prevladujeta desnica in sredina, bo zakon verjetno zavrnil. Poslanec Nacionalnega zbora Jean-Philippe Tanguy je med razpravo napovedal, da senat zakona nikoli ne bo sprejel in da do nacionalizacije pred predsedniškimi volitvami ne bo prišlo.
