Francija in Italija gradita pomorsko koalicijo za Hormuz, 6 od 7 članic G7 proti ameriški sprostitvi ruske nafte

fregata Federico Martinengo,foto MICHI abba, CC BY-SA 4. via Wikimedia Commons

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v sredo sporočil, da Pariz gradi mednarodno koalicijo za ponovno odprtje Hormuške ožine, in sicer po vzoru misije Aspides, s katero evropske mornarice od leta 2024 varujejo trgovske ladje v Rdečem morju. Francija je v okviru te operacije skupaj z Grčijo, Italijo in Španijo že omogočila prehod 150 ladij, je dejal Barrot za TF1. Obrambna ministrica Catherine Vautrin je isti dan dodala, da Pariz vodi diplomatske pogovore tudi z Japonsko in Indijo, po poročanju The National. Francoska mornarica bo za pokritje vzhodnega Sredozemlja, Rdečega morja in vod pred Hormuzom mobilizirala osem fregat in dva amfibijska helikopterska nosilca, je v ponedeljek na Cipru napovedal predsednik Emmanuel Macron. Italija je v regijo že napotila fregato Federico Martinengo za protizračno zaščito Cipra, poroča USNI News.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Madžid Taht-Ravančí je na France 24 opozoril, da bo vsaka država, ki se pridruži agresiji proti Iranu, legitimna tarča povračilnih ukrepov. Iranske Revolucionarne garde so medtem po podatkih ameriškega centralnega poveljstva začele polagati morske mine v ožini. Ameriška vojska je v odgovor uničila 16 iranskih ladij za polaganje min.

Ameriško ministrstvo za finance je v četrtek izdalo 30-dnevno licenco, ki državam po svetu dovoljuje nakup ruske surove nafte in naftnih derivatov, ki so nasedli na morju. Po podatkih televizije Fox News gre za približno 124 milijonov sodčkov na 30 lokacijah po svetu, kar ob upoštevanju dnevnega izpada zaradi zaprtja ožine zadošča za pet do šest dni globalne oskrbe. Licenca velja za tovore, naložene do 12. marca, in preneha veljati 11. aprila, poroča Reuters.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes na skupni novinarski konferenci z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Størejem v Andenesu ostro kritiziral ameriško odločitev. Šest od sedmih članic G7 je jasno sporočilo, da to ni pravi signal, je dejal Merz, po poročanju agencije CBC. Obstaja problem s cenami, ne pa z oskrbo, je dodal, in pozval Washington, naj razkrije, kateri drugi motivi so vplivali na odločitev. Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je za Reuters ocenila, da je bila odločitev posledica notranjepolitičnega pritiska pred novembrskimi kongresnimi volitvami.

Tudi London zavrača ameriško potezo. Minister za energetiko Michael Shanks je za BBC pojasnil, da Velika Britanija ne bo omilila sankcij proti Rusiji. Ameriška licenca po njegovih besedah prihaja v odločilnem trenutku ruske agresije proti Ukrajini.

Posebni odposlanec ruskega predsednika Kiril Dmitrijev, ki je v začetku tedna o energetski krizi razpravljal z ameriško delegacijo, v kateri sta bila Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner, je na Telegramu zapisal, da je nadaljnje sproščanje omejitev za rusko energijo vse težje preprečiti. Služba za sledenje plovil Kpler je sicer ocenila, da licenca ne bo ustvarila znatnega novega povpraševanja, ker je večina tovorov že prodana azijskim kupcem, predvsem Indiji. Japonska je danes sporočila, da razmišlja o nakupu, Tajska pa je pripravila pogajalsko skupino, poroča Reuters.

Evropska komisija vztraja, da popuščanje sankcij proti Rusiji ne pride v poštev. Predsednica Ursula von der Leyen je po pogovoru voditeljev G7 v sredo dejala, da ohromitev Hormuške ožine ne opravičuje sproščanja sankcij. Zunanji minister Barrot je poudaril, da globalno gospodarstvo ne sme biti talec vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, a Evropa za rešitev ne namerava posegati po ruski nafti. Madžarska je edina članica EU, ki odprto zahteva odpravo sankcij na ruski uvoz energije.

Licenca ustvarja neravnotežje med EU in preostalim svetom. Države zunaj EU lahko po 30-dnevni licenci legalno kupijo rusko nafto brez tveganja neskladnosti z ameriškimi sankcijami. Evropski uvozniki ostajajo vezani na strožji režim lastnih sankcij in cenovno ograjo G7 pri 44,1 dolarja za sodček. V času skrčene globalne ponudbe in cene brenta nad 100 dolarji jim to omejuje manevrski prostor. Francija, Italija in zavezniki ponujajo alternativo: vojaško varovane konvoje skozi Hormuz, ko se bo intenzivnost spopadov zmanjšala. A kdaj bo to, za zdaj ne ve nihče.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji