Francoski parlament je v ponedeljek sprejel proračun za leto 2026, potem ko je manjšinska vlada premierja Sébastiena Lecornuja preživela glasovanje o nezaupnici. Za 39-letnega premierja, ki je v dobrem letu postal že četrti predsednik vlade pod Emmanuelom Macronom, je sprejetje proračuna zmaga, ki jo je drago plačal s popuščanjem levici.
Lecornu je za sprejetje proračuna uporabil 49. člen francoske ustave, ki vladi omogoča, da zakon uveljavi brez glasovanja v parlamentu, če preživi glasovanje o nezaupnici. Predlog skrajne levice je zbral 260 glasov, kar je bilo daleč od potrebnih 289 za padec vlade. Predlog skrajne desnice je bil še manj uspešen, s komaj 135 glasovi.
Za podporo socialistov, ki so se vzdržali glasovanja, je vlada plačala visoko ceno. Opuščena je bila ena od ključnih Macronovih reform iz leta 2023, s katero je bila upokojitvena starost povišana z 62 na 64 let. Podaljšan je bil davek na podjetja s prihodki nad milijardo evrov, ki naj bi v proračun prinesel 7,3 milijarde evrov. Vlada je obenem odstopila od obljube o nižanju davkov na domače dejavnosti podjetij.
Proračun predvideva znižanje primanjkljaja s 5,4 odstotka BDP v letu 2025 na približno pet odstotkov letos. Cilj ostaja ambiciozen, a daleč od meje treh odstotkov BDP, ki jo predpisuje Evropska unija. Pariz upa, da bo to mejo dosegel do leta 2029.
Francija je ob koncu leta 2024 zabeležila tretji največji proračunski primanjkljaj v evrskem območju, in sicer 5,8 odstotka BDP. Po podatkih Eurostata jo prehitevata le Romunija z 9,3 odstotka in Poljska s 6,5 odstotka BDP.
Trg obveznic se je v zadnjih tednih umiril ob naraščajočem prepričanju, da bo proračun sprejet. Pribitek na donosnost francoskih desetletnih obveznic v primerjavi z nemškimi bundji je padel pod 0,6 odstotne točke, kar se ni zgodilo od junija 2024, ko je Macron razpisal predčasne volitve in jih izgubil.
Roger Hallam, globalni vodja za obveznice pri upravljavcu premoženja Vanguard, je za Financial Times pojasnil, da je družba spremenila stališče do francoskega dolga z negativnega na nevtralno, ko je postalo jasno, da bo proračun sprejet. Kljub temu, kot je dodal, ostajajo pomisleki glede dolgoročne smeri francoskih javnih financ.
Politična nestabilnost je v dobrem letu Franciji prinesla štiri predsednike vlade, kar je brez primere od ustanovitve Pete republike leta 1958. Elisabeth Borne, Gabriel Attal, Michel Barnier in François Bayrou so vsi odstopili pod pritiskom, preden je mesto zasedel Lecornu.
Vlagatelji opozarjajo, da bi se pribitki na francoske obveznice lahko znova povišali pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. V anketah vodi skrajno desni Rassemblement National Marine Le Pen, preostalo politično polje pa je razdrobljeno.
John Stopford iz družbe Ninety One pričakuje povečano volatilnost in širjenje pribitkov pred volitvami ob stalnih pomislekih glede smeri francoskega zadolževanja in odnosov z Evropsko unijo.
Pierre Moscovici, nekdanji predsednik francoskega računskega sodišča, je za televizijo LCI ocenil, da zniževanje primanjkljaja poteka prepočasi. V volilnem letu za predsednika se po njegovih besedah ne bo zgodilo nič v smislu reform ali nepopularnega krčenja izdatkov.
