V vasici Pontpierre, štirideset kilometrov vzhodno od Metza, se dviga 41 metrov visoka vrtalna ploščad iz Avstrije. Raziskovalci iščejo naravni vodik, ki bi lahko postal ključni vir brezogljične energije za Francijo in Evropo.
Pretekli teden so svedri dosegli globino 2.600 metrov. Po poročanju AFP je cilj do februarja prodreti do 4.000 metrov, kar bi bil najgloblji vrt za naravni vodik na svetu. Projekt Regalor II, ki ga vodi podjetje La Française de l’Énergie v sodelovanju z laboratorijem GeoRessources Univerze v Loreni in CNRS, nadaljuje raziskave po odkritju leta 2023.
Po ocenah CNRS bi lahko lorensko nahajališče, ki se razteza tudi na dele belgijskega, luksemburškega in nemškega ozemlja, vsebovalo okrog 34 milijonov ton vodika. Nekatere prejšnje ocene govorijo celo o 46 milijonih ton, kar bi predstavljalo več kot polovico sedanje letne svetovne proizvodnje sivega vodika.
“Želimo se približati viru, kuhinji vodika,” je za AFP pojasnil Jacques Pironon, vodja raziskav pri CNRS v laboratoriju GeoRessources. Prejšnji program se je ustavil pri 1.300 metrih globine. Naravni vodik nastaja v podzemlju s kemijskimi reakcijami med vodo in minerali. V Loreni, kjer je nekoč cvetelo rudarstvo, so morda vir nekdanje plasti premoga, ki se s časom in temperaturo pretvarjajo v plin. Druga možnost je reakcija med železovimi spojinami in vodo, pri kateri nastaja vodik in železovi oksidi.
“Vodik smo že proizvedli, ga dvignili na površje, videli smo mehurčke,” je povedal Yann Fouant, tiskovni predstavnik La Française de l’Énergie. Philippe de Donato, vodja raziskav pri CNRS, je dejal, da vsi kazalniki kažejo v pravo smer glede razogljičenja, novih energetskih virov in energetske neodvisnosti.
Okoljevarstveni organizaciji APEL57 in Kolektiv za zaščito lorenskih rudarskih bazenov vendarle pozivata k previdnosti glede vpliva na podzemne vode. Prejšnji projekt La Française de l’Énergie za izkoriščanje metana iz premogovnih plasti je državni svet decembra zavrgel prav zaradi prevelikega tveganja za vodne vire.
Predsednik regije Grand Est Franck Leroy je poudaril, da bi lahko podzemlje, ki je del lorenške zgodovine, postalo strateška prednost za energetsko suverenost. Raziskave se bodo nadaljevale, morebitno izkoriščanje pa je odvisno od dokazane količine vodika in izpolnjevanja okoljskih, tehničnih ter regulativnih pogojev.
