Francoska vlada je napovedala združitev več socialnih pomoči v enotno „alokacijo solidarnosti”, kar zadeva več kot 6 milijonov gospodinjstev. Minister za delo Jean-Pierre Farandou je v pogovoru za La Tribune Dimanche pojasnil, da reforma cilja na poenostavitev sistema in večjo pravičnost, poroča Reuters.
Predlog zakona naj bi bil po besedah premierja Sébastiena Lecornuja vložen še decembra. Na skupščini departmajev v Albiju 14. novembra je pojasnil, da bi nova ureditev združila dohodek solidarnosti (RSA), dodatek za aktivnost (prime d’activité) in nekatere stanovanjske pomoči v enotno izplačilo na skupen datum.
Po podatkih nacionalne blagajne za družinske dodatke (Cnaf) za prvo četrtletje 2025 RSA prejema 1,81 milijona gospodinjstev oziroma 3,58 milijona oseb, kar državo stane skoraj 12 milijard evrov letno. Dodatek za aktivnost prejema dodatnih 4,5 milijona upravičencev, kar predstavlja nadaljnjih 9,6 milijarde evrov. Skupna letna poraba obeh pomoči presega 21 milijard evrov.
Združenje 37 organizacij za boj proti revščini Collectif Alerte je pozvalo vlado k pojasnilom. Predsednica Delphine Rouilleault je na tiskovni konferenci v Parizu dejala, da načeloma ne nasprotujejo reorganizaciji dajatev, če ta olajša dostop do pravic in ne zmanjšuje prejemkov. Christophe Robert iz Fondacije za stanovanja prikrajšanih je bil ostrejši: „Absolutno ni mogoče načrtovati reforme takšnega obsega, ki ima toliko posledic za najbolj ranljive v naši državi, v 15 dneh.”
Združenja so se 3. decembra sestala s Farandoujem. Njihov pogoj za podporo: 10 milijard evrov za boj proti neuveljavljanju pravic, brez poražencev in vključitev mladih pod 25 let. Po podatkih statističnega urada Drees tretjina upravičencev do RSA pomoči ne uveljavlja, pri dodatku za aktivnost je ta delež 16 odstotkov. Skupaj Francozi letno ne prevzamejo okoli 10 milijard evrov pomoči.
Farandou je bil že novembra oster. Dejal je, da „velikodušnost, ki smo jo poznali desetletja, morda prihaja h koncu” in da ni prepričan, ali si država „še lahko privošči politiko maksimalne velikodušnosti”. Priznal je, da takšni ukrepi lahko delujejo „včasih nekoliko agresivno na Francoze”.
Vlada trdi, da ne gre za varčevanje na račun prejemnikov, temveč za prihranke pri upravljanju. Lecornu je napovedal tudi vzpostavitev portala social.gouv.fr za socialne delavce in departmaje. Reforma bi departmajem, ki financirajo RSA, omogočila večjo avtonomijo z dodelitvijo deleža splošnega socialnega prispevka (CSG).
Farandou je omenil možnost pilotnega preizkusa v izbranih departmajih, preden bi sistem razširili na celotno državo. Katere pomoči bodo natanko vključene, kakšni bodo novi pogoji upravičenosti in kako bo reforma vplivala na sedanje prejemnike, vlada še ni pojasnila.
