Francoski poslanec je proti surtaksi dvignil roko prejšnji teden, čeprav je vlada potrebovala prav njegov glas. Dva dni pozneje je minister za gospodarstvo Roland Lescure na radiu France Info vseeno potrdil, da bo izredna dajatev na dobičke največjih podjetij vključena v proračun. Ni povedal, koliko bo prinesla. Absurd je popoln: vlada predlaga ukrep, za katerega ve, da ga bo morala uveljaviti brez glasovanja.
Skupščina je prejšnji teden zavrnila vladni amandma, ki bi surtakso dvignil na 6,3 milijarde evrov. Desnica in levica, vladni podporniki in opozicija — glasovali so proti. Socialisti so zahtevali ohranitev lanske ravni osmih milijard, republikanci so nasprotovali kakršni koli dodatni obremenitvi. Minister Lescure je amandma vložil, kot je dejal, brez veselja. Priznal je, da gre za del dogovora s socialisti, brez katerega vlada ne bo preživela.
Dva dni po zavrnitvi je potrdil, da mera ostaja. Končni izračuni se še usklajujejo s senatorji, a o načelu ni več dvoma. Surtaksa bo v proračunu, četudi jo je parlament pravkar zavrnil. Vlada jo bo uveljavila s členom 49.3 ustave ali s proračunskim odlokom.
Člen 49.3 dovoljuje vladi, da uveljavi zakon brez glasovanja, a se mora izpostaviti glasovanju o nezaupnici. Premier Sébastien Lecornu se je uporabi tega člena lani odpovedal v zameno za podporo socialistov. Zdaj se k njemu vrača. Alternativa je proračunski odlok, ki bi bil prvi v zgodovini Pete republike. Takšen odlok ne potrebuje parlamentarne odobritve, a sproži ustavnopravna vprašanja o legitimnosti celotne proračunske politike.
Vodja socialistov Olivier Faure je konec tedna napovedal, da ne bo podprl nezaupnice, če vlada upošteva dogovorjene ukrepe in če jih ne financira na račun državljanov. Besede so dovolj ohlapne, da omogočajo umik. Socialisti zahtevajo 50 evrov višjo premijo za aktivnost, indeksacijo dohodninske lestvice in ukrepe za stanovanjsko krizo. Vlada je to sprejela, ni pa povedala, od kod bo prišel denar.
Javni dolg je v tretjem četrtletju lani dosegel 3482 milijard evrov oziroma 117,4 odstotka BDP. Primanjkljaj je predlani znašal 5,8 odstotka BDP, kar je največ med velikimi gospodarstvi območja evra. Agenciji Fitch in Moody’s sta lani znižali bonitetno oceno, Standard & Poor’s pa je potrdila negativne obete. Cena zadolževanja se dviga, razlika v donosnosti do nemških obveznic se širi.
Vlada vseeno obljublja znižanje primanjkljaja na pet odstotkov BDP. Po trenutnem stanju razprav v parlamentu bi dosegel 5,3 odstotka. Razlika treh desetink odstotne točke pomeni približno osem milijard evrov.
Surtaksa bi po vladnih izračunih iz lani prinesla štiri milijarde, polovico manj kot lani. Odbor za finance skupščine jo je pozneje dvignil na šest milijard, senat jo je črtal, vlada jo je skušala vrniti na 6,3 milijarde. Zdaj ni jasno, na kateri ravni bo končala. Predsednik združenja delodajalcev Medef Patrick Martin je ob novoletnem nagovoru govoril o popolnem nerazumevanju demagogijskih in ekonomsko nevarnih odločitev. Napovedal je 13 milijard evrov dodatnih obremenitev za podjetja in opozoril, da tisti, ki lahko odidejo, odhajajo.
Dajatev zadeva približno 440 največjih družb s prometom nad milijardo evrov. Za družbe s prometom nad tri milijarde je bila stopnja lani 41,2 odstotka, letos naj bi padla na 35,3 odstotka. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo dejanska stopnja davka od dobička za največje družbe s surtakso znašala 33,8 odstotka. To je še vedno znatno več kot v sosednjih državah, kjer se giblje med 15 in 25 odstotki.
Proračunska aritmetika zahteva višje prihodke, politična aritmetika onemogoča njihovo parlamentarno potrditev. Vlada se pogaja s stranko, ki zahteva višje davke za podjetja, a potrebuje tudi podporo strank, ki nasprotujejo kakršnim koli novim obremenitvam. Premier je dejal, da bo proračun spekel kot pečenko, ki jo je treba dobro zaviti, preden gre v pečico. Recept še ni jasen, čas pa se izteka.
Rok za sprejetje proračuna je že zdavnaj minil. Od začetka leta velja poseben zakon, ki državi omogoča pobiranje davkov po lanski shemi. Vlada računa na dokončno sprejetje do sredine prihodnjega meseca. Do takrat bo Francija delovala brez sprejetega proračuna, z dolgom, ki se povečuje, s parlamentom, ki je zablokiran, in z vlado, ki bo zakon uveljavila proti volji poslancev ali mimo njih.
Evropska komisija opazuje. Francija je že predmet postopka za čezmerni primanjkljaj, a ga ima tudi večina članic. Ali bo dosegla obljubljeno pot znižanja, ni jasno. Bonitetne agencije so že posvarile. Trgi zaenkrat ostajajo mirni, a se razlike v stroških zadolževanja postopoma širijo. Proračunska kriza v drugi največji državi območja evra ni več notranja zadeva. Njen razplet bo vplival na zaupanje v celoten evropski fiskalni okvir.
