Velike francoske banke so objavile nove cenike za leto 2026, ki razkrivajo občutne podražitve pri številnih vsakodnevnih bančnih storitvah. Čeprav Observatoire des tarifs bancaires (OTB) napoveduje povprečno rast okoli enega odstotka, posamezne postavke pri nekaterih bankah to mejo daleč presegajo. Za 14 milijonov strank bank BNP Paribas in CIC ter dodatnih 38 milijonov imetnikov računov pri La Banque Postale bodo spremembe veljale od 1. januarja 2026.
Najizrazitejše podražitve napoveduje BNP Paribas. Izdaja bančnega čeka, ki je leta 2025 stala 9,90 evra, bo v novem letu znašala 15 evrov – povišanje za več kot 51 odstotkov. Dvig gotovine na bankomatu druge banke bo namesto dosedanjega evra stal 1,20 evra, kar pomeni 20-odstotno rast. Vzpostavitev trajnika pri bančnem svetovalcu, ki je bila doslej brezplačna, bo po novem stala 5 evrov. Paket Esprit Libre Référence z vključeno kartico Visa Classic se bo podražil z 88,68 na 96 evrov letno, torej za več kot 8 odstotkov. Še bolj bodo prizadeti mlajši komitenti: ponudba za starostno skupino od 18 do 24 let bo dražja za 34 odstotkov.
Pri banki CIC so podražitve zmernejše, a se seštevajo v občutno višji letni račun. Mesečna provizija za vodenje računa se bo zvišala z 2,20 na 2,25 evra, naročnina na SMS-obvestila pa z 1,70 na 1,75 evra mesečno. Izdaja bančnega čeka bo namesto 15 evrov stala 16 evrov, ponovna izdaja kode PIN pa 10,80 evra namesto dosedanjih 10 evrov. Letna naročnina za kartico Visa Classic se bo zvišala s 47 na 48 evrov, za Visa Premier pa s 137 na 140 evrov.
La Banque Postale, ki upravlja skoraj 38 milijonov računov, uvaja najobsežnejše spremembe. Letna provizija za vodenje računa bo narasla z 22,80 na 25,20 evra, kar predstavlja 10,5-odstotno povišanje – in to po 11,76-odstotni rasti že v letu 2025. Enkratno nakazilo na bančnem okencu bo stalo 6 evrov namesto dosedanjih 5,50 evra. Kartica Visa Classic se bo podražila s 45,80 na 47,60 evra letno, Visa Premier s 138,80 na 141,20 evra, Platinium z 204,40 na 214 evrov, Infinite pa s 329,60 na 345,20 evra. Najbolj bodo na udaru imetniki stanovanjskih varčevalnih načrtov: prenos PEL ali CEL bo namesto 55 evrov stal 75 evrov, kar pomeni rekordno 36,4-odstotno povišanje.
Letošnje podražitve niso osamljen pojav. Po podatkih OTB, ki deluje pod okriljem Banque de France, so bančne provizije v Franciji med letoma 2024 in 2025 narasle za 3,1 odstotka, torej hitreje od splošne inflacije. Povprečni Francoz za bančne storitve letno plača okoli 228 do 229 evrov, pri čemer stranke tradicionalnih bank plačujejo občutno več od povprečja. Po izračunih MoneyVox stranke BNP Paribas in CIC v povprečju plačajo okoli 180 evrov letno, pri Crédit Lyonnais pa celo 215 evrov.
Banke višje cene utemeljujejo z naraščajočimi stroški poslovalnic in višjimi plačami svetovalcev, pa tudi z vlaganji v digitalizacijo in kibernetsko varnost. Obenem jih k prilagajanju prihodkovnih modelov sili konkurenca spletnih bank, ki poslujejo brez fizične mreže. Kot pojasnjuje Maxime Chipoy, predsednik portala MoneyVox, je bančništvo poslovna dejavnost kot vsaka druga in stroške je treba prenesti na končnega uporabnika.
Spletne banke ostajajo občutno cenejše. BoursoBank, BforBank in Hello Bank ne zaračunavajo provizije za vodenje računa, saj nimajo fizičnih poslovalnic in stavijo na samostojnost strank. Za francoske varčevalce, ki jim digitalno bančništvo ne povzroča težav, je prehod k spletni banki najenostavnejši način za znižanje stroškov.
Finančno ranljive stranke so deležne posebne zaščite. Ponudba za ranljive stranke (Offre clientèle fragile) omejuje mesečne stroške incidentov na največ 3 evre, letna naročnina pa pri večini bank ostaja pod 12 evrov. Ta zgornja meja se letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Za pregled in primerjavo bančnih provizij je na voljo uradni primerjalni portal, ki ga vzdržuje Comité consultatif du secteur financier, ter neodvisni portali, kot so lesfurets.com in meilleurtaux.com. Menjava banke je v Franciji od leta 2017 poenostavljena z zakonom o mobilnosti bančnih računov, ki nalaga novi banki obveznost prevzema vseh administrativnih postopkov.
