Spor med francosko vlado in delodajalci se zaostruje. Predsednik združenja Medef Patrick Martin je ta teden v izjavi za Le Parisien obtožil vlado premierja Sébastina Lecornuja, da je kršila obljube o davčni stabilnosti, in napovedal mobilizacijo podjetij. Na drugi strani vladna tiskovna predstavnica Maud Brégeon na France Info vztraja, da je davčna obremenitev za 99,9 odstotka podjetij nespremenjena. V ozadju spora je proračun za leto 2026, ki ga je vlada po štirih mesecih parlamentarnega maratona in treh uporabah ustavnega člena 49.3 sprejela brez glasovanja. Dokument predvideva znižanje javnega primanjkljaja s 5,4 na pet odstotkov BDP, breme varčevanja pa je pretežno naložil podjetjem, kar je odprlo razpravo o prihodnosti konkurenčnosti drugega največjega gospodarstva v evrskem območju.
Osrednji sporni ukrep je podaljšanje izrednega davka na dobičke velikih podjetij z letnim prometom nad 1,5 milijarde evrov. Po podatkih vladnega portala Vie-publique bo ta dajatev v 2026 prinesla 7,3 milijarde evrov in zajela okoli 300 korporativnih skupin. V prvotnem predlogu vlade naj bi ta prispevek znašal le štiri milijarde, a se je med parlamentarno obravnavo skoraj podvojil. Podjetja srednje velikosti so bila sicer iz mehanizma izvzeta, kar je eden redkih popustkov, ki jih je vlada naredila.
Vzporedno je bila umaknjena načrtovana ukinitev davka CVAE, dajatve na dodano vrednost podjetij, kar v državni blagajni ohranja dodatnih 1,3 milijarde evrov. Vlada je prvotno obljubljala popolno odpravo CVAE do leta 2028, a je zdaj ta zaveza zamrznjena. Obdavčitev kapitala se prav tako zaostruje. Enotna davčna stopnja na kapitalske dobičke, tako imenovani flat tax, narašča s 30 na 31,4 odstotka zaradi sočasne višje prispevne stopnje za socialno varnost.
Predsednik delodajalskega združenja Medef Patrick Martin je v izjavi za Le Parisien ocenil, da gre za kršitev danih obljub. “To ni brez posledic za našo konkurenčnost, privlačnost Francije in zaupanje v besedo države,” je dejal. Medef je skupaj z dvanajstimi drugimi delodajalskimi organizacijami, med njimi CPME in U2P, premierju Lecornu že novembra poslal skupno pismo, v katerem so nove obremenitve za podjetja ocenili na 53 milijard evrov. Martin je ob tem ponovil stališče, da so francoska podjetja “najbolj obdavčena na svetu”.
Vladna tiskovna predstavnica Maud Brégeon je na France Info odgovorila, da je davčna obremenitev stabilna za 99,9 odstotka podjetij. “Davki na proizvodnjo, CVAE, se ne bodo zvišali, stroški dela pa ostajajo na ravni leta 2025,” je dejala in dodala, da so obvezne dajatve v Franciji v letu 2026 nižje kot pred pandemijo. Toda Martin in delodajalci na te argumente niso pristali. Po njihovi oceni gre za kozmetično razlago, ki prikriva dejstvo, da je breme za velike delodajalce občutno višje od prvotnih napovedi.
Proračun za gospodinjstva sicer ne prinaša neposrednega zvišanja davkov. Zamrznitev lestvice dohodnine in spremembe olajšav za upokojence, ki so jih vsebovali zgodnejši osnutki, so bile umaknjene. Ostaja pa podaljšana tako imenovana diferencialna dajatev na visoke dohodke, ki določa minimalno 20-odstotno obdavčitev za posameznike z letnimi prihodki nad 250.000 evrov oziroma pare z dohodki nad 500.000 evrov. Po poročanju France Info bi ta ukrep lahko prinesel le 650 milijonov evrov namesto načrtovanih 1,65 milijarde, saj premožnejši davkoplačevalci prilagajajo svoje strategije.
Na odhodkovni strani izstopa dvoje. Obrambni proračun raste za 6,5 milijarde evrov, kar presega celo načrte iz vojaškega programskega zakona. Nasprotno so bila vlaganja v program France 2030, s katerim naj bi Francija spodbujala inovacije in zeleni prehod, zmanjšana za 1,1 milijarde. Večina ministrstev bo imela zamrznjena ali zmanjšana sredstva, izjema so poleg obrambe še notranje zadeve, pravosodje, šolstvo in kmetijstvo.
Širša slika je zaskrbljujoča. Javni dolg bo po vladnih projekcijah v 2026 dosegel 118,2 odstotka BDP, kar je 2,3 odstotne točke več kot leto prej. Francija je od julija 2024 pod nadzorom Evropske komisije zaradi presežnega primanjkljaja in se je zavezala k vrnitvi pod tri odstotke do leta 2029. Cena zadolževanja na trgih je ob koncu leta 2025 dosegla ravni, kakršnih Francija ni videla petnajst let, kar po oceni mreže posrednikov Cafpi že vpliva na obrestne mere za stanovanjske kredite.
Politično ozadje vse skupaj dodatno zaplete. Francija že od razpustitve parlamenta junija 2024 nima stabilne večine. Proračun za 2025 je sprejemal še premier François Bayrou, ki je medtem padel. Lecornu, ki ga je nasledil, je moral za proračun 2026 trikrat uporabiti člen 49.3, ki omogoča sprejetje zakona brez glasovanja, a vlado izpostavi zaupnici.
Delodajalci opozarjajo, da Francija s tovrstno fiskalno politiko zaostaja za evropskimi tekmeci. Španija je lani beležila najvišjo rast v evrskem območju, Nemčija je odobrila 500 milijard evrov vreden infrastrukturni paket in znižala ceno električne energije za industrijo, Francija pa po mnenju Patricka Martina kaznuje lastno gospodarsko tkivo v trenutku, ko bi ga morala podpirati. Vlada napoveduje enoodstotno rast BDP v 2026, a bo polovica te rasti po napovedih ekonomistov odvisna od porabe gospodinjstev, ki jo lahko zavira prav negotovost glede javnih financ.
