Francoski parlamentarni odbor ni dosegel dogovora o proračunu za leto 2026, kar je razpravo o celotnem fiskalnem načrtu prestavilo v novo leto in povečalo dvome o tem, kako bo vlada obvladala primanjkljaj. Skupina sedmih poslancev državnega zbora in sedmih senatorjev je v petek hitro opustila prizadevanja za uskladitev osnutkov, saj oba domova in različne politične skupine ostajajo globoko razdeljeni.
Oba domova francoskega parlamenta sta v torek sprejela izredno zakonodajo, ki državi omogoča delovanje v januarju, dokler ne bo odobren ustrezen proračun za leto 2026. Zakon zagotavlja kontinuiteto nacionalnega življenja in delovanja javnih služb, vključno s pobiranjem davkov in njihovim razdeljevanjem lokalnim organom na podlagi davčnih in proračunskih ravni iz leta 2025, je sporočil kabinet.
To je že drugo leto zaporedoma, ko poslanci niso dosegli dogovora o proračunu. Primanjkljaj v letošnjem letu znaša 5,4 % bruto domačega proizvoda, kar je najvišje v 20-članskem evroobmočju. Manjšinska vlada premierja Sébastiena Lecornuja ima malo manevrskega prostora v razdrobljenem parlamentu, kjer so proračunski boji že zrušili tri vlade, odkar je predsednik Emmanuel Macron po predčasnih volitvah leta 2024 izgubil večino.
Predsednik Macron si prizadeva znižati primanjkljaj na 5 % in povrniti zaupanje vlagateljev v francosko gospodarstvo po dolgotrajnem političnem zastoju. Naslednji korak bo težji, in sicer oblikovanje pravega proračuna za leto 2026 ter preprečitev nove politične krize. Element socialnega varstva v proračunu, ki se osredotoča na zdravstvo, socialne prejemke in pokojnine ter začasno ukinja pokojninsko reformo iz leta 2023, je bil že potrjen in bo začel veljati 1. januarja 2026.
