Brez precedensa od ustanovitve Pete republike je francoska Državna skupščina v noči s petka na soboto, 22. novembra, zavrnila predlog državnega proračuna za leto 2026 z skoraj absolutno večino, poročajo francoski mediji.
Po 125 urah izčrpavajočih razprav, ki so bile pogosto burne in napete, zlasti ko je šlo za davek na premoženje in obdavčitev velikih podjetij, je kar 404 poslancev glasovalo proti delu proračuna, ki se nanaša na javne prihodke. Samo en poslanec je glasoval za, 84 pa se jih je vzdržalo, poroča tiskovna agencija AFP. Ker je bil zavrnjen del o prihodkih, je samodejno padel celoten zakonski predlog, poslanci pa niso niti prišli do dela, ki se nanaša na javne izdatke, navaja portal Franceinfo.
Vsem nekaj moti
Težava je v tem, da nobena poslanska skupina ni bila zadovoljna s končnim rezultatom, čeprav je vsaka med razpravo uspela spraviti skozi nekatere svoje amandmaje. Besedilo se je med 125 urami razprave popolnoma spremenilo in postalo, kot ga je poimenoval predsednik odbora za finance Eric Coquerel, “proračun Frankensteina” – sestavljen iz med seboj neusklajenih delov.
Levica je uspela spraviti skozi povečanje davkov za multinacionalke in nekatere ukrepe socialne pravičnosti, a ni uspela uvesti tako imenovanega “Zucmanovega davka” – davščine na superbogataše, ki bi lahko prinesla milijarde evrov. Socialistična stranka, ki je pristala, da ne bo podprla nezaupnice vladi premierja Lecornuja v zameno za začasno ustavitev pokojninske reforme, se je nadejala, da bo izbojevala vsaj kakšen pomemben ukrep fiskalne pravičnosti, a je tudi tu doživela poraz.
Desničarskemu Nacionalnemu zboru je uspelo zaostriti tako imenovani “davek na odhod” – davek, ki preprečuje, da bi bogataši bežali iz države s kapitalom – in v nenavadnem zavezništvu s socialističnimi poslanci uvesti neke vrste davek na “neproduktivno bogastvo”. Kljub temu tudi oni niso bili zadovoljni s celoto.
Po drugi strani pa so vladni tabor in centristi zavrnili podporo proračunu, ker so menili, da je opozicija vsilila ukrepe, ki so “ekonomsko nesmiselni”, “protiustavni” in “neizvedljivi”. Premier Lecornu je opozarjal, da nekatere od sprejetih davščin “nikoli ne bodo uvedene, ker niso skladne z ustavo in nimajo jasne podlage”.
Primanjkljaj in politični kaos
V ozadju vsega je resna fiskalna kriza. Francoski primanjkljaj je leta 2024 dosegel 6,1 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je precej nad evropskimi pravili, ki dovoljujejo največ tri odstotke. Vlada je načrtovala, da ga bo leta 2026 zmanjšala na 5,4 odstotka s kombinacijo varčevanja in povečanih prihodkov, a politična razdrobljenost parlamenta to dela skoraj nemogoče.
Ministrica za javne finance Amélie de Montchalin je poudarila, da gre za “najdaljšo proračunsko razpravo v zgodovini Pete republike”, hkrati pa je opozorila na “vrsto ukrepov, ki so protiustavni, neizvedljivi ali preprosto neuresničljivi”. Na družbenem omrežju X je ministrica obsodila “cinično držanje ekstremistov”, čeprav je izrazila prepričanje, da kompromis vendarle ni nemogoč.
Drugič zapored
To ni prvič, da francoski parlament zavrne proračun – zgodilo se je že lani, leta 2024, kar je samo po sebi bilo brez precedensa v Peti republiki. A tokrat zavrnitev ni bila še nikoli v takšnem obsegu – skoraj soglasna, kot navaja finančni portal Moneyvox.
Proti proračunu so glasovale vse levičarske skupine in desničarski Nacionalni zbor, medtem ko so bili poslanci vladnega tabora razdvojeni – eni so glasovali proti, drugi so se vzdržali. Edini glas podpore je prišel od Harolda Huwarta, poslanca centrističnega kluba Liot, kot poroča parlamentarni kanal LCP.
Kaj sledi?
Proračun zdaj gre v senat, kjer se bo razprava v plenarni dvorani začela v četrtek, senatorji pa bodo razpravljali o izhodiščni, vladni različici besedila – kot da vseh 125 ur razprave v skupščini sploh ne bi bilo. Sprejetje proračuna pred koncem leta je videti zelo negotovo, tako zaradi kratkih rokov (rok poteče 23. decembra) kot zaradi pomanjkanja jasne večine.
Če zakona o proračunu na koncu ne bodo sprejeli, bodo glasovali o posebnem, začasnem zakonu – tako kot konec lanskega leta –, ki bi državi omogočil, da naprej pobira obstoječe davke, dokler ne bodo končno sprejeli rednega proračuna, verjetno v začetku leta 2026. Premier Lecornu ima tudi ustavno pravico, da sprejme proračun z uredbami, če roki potečejo, a bi tak potez skoraj zagotovo privedel do glasovanja o zaupnici vladi.
