Francoski senat je v četrtek zavrnil predlog proračuna za leto 2026, ne da bi ga sploh obravnaval. Glasovanje je bilo pričakovano, zakonodajni maraton pa se zdaj vrača v narodno skupščino, kjer bo premier Sébastien Lecornu predvidoma že v petek uporabil 49. člen ustave za sprejetje brez glasovanja.
Kot poroča Franceinfo, je senat s 203 glasovi za in 32 proti sprejel predlog finančne komisije, da se besedilo že na začetku zavrne. Poročevalec komisije Jean-François Husson je proračunsko pot označil za “trojni fiasko” – po vsebini, metodah vlade in vplivu na ugled Francije.
Ministrica za javne finance Amélie de Montchalin je pred senatorji priznala, da gre za “nepopoln proračun”. “Ne zadovoljuje v celoti nikogar izmed nas, saj je plod kompromisa, zgrajenega potrpežljivo, člen za členom, v več sto urah razprave,” je dejala.
Proračun predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini petih odstotkov BDP, kar je več od prvotno načrtovanih 4,6 odstotka. Javni dolg naj bi zrasel na 118,2 odstotka BDP, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti. Po navedbah Reutersa proračunski primanjkljaj presega prvotni vladni predlog za več kot deset milijard evrov.
Med ključnimi ukrepi je dodatna obdavčitev približno 300 največjih podjetij, ki bodo prispevala k financiranju obrambe. Dajatev na dobiček velikih družb naj bi po podatkih vladne tiskovne predstavnice Maud Bregeon prinesla okoli osem milijard evrov. Podjetja srednje velikosti bodo izvzeta.
Vlada je za pridobitev podpore socialistov pristala na zvišanje aktivacijske premije za delavce s skromnimi dohodki za povprečno 50 evrov mesečno, kar zadeva več kot tri milijone gospodinjstev. Obenem je iz besedila umaknila predlagano obdavčitev elektronskih cigaret.
Proračunska saga se vleče od jeseni. Po ocenah vladnega kabineta bo Francija imela sprejet proračun v roku desetih dni, ko bodo zavrnjeni še zadnji predlogi nezaupnice levice in Nacionalnega zbora.
