Obseg novih stanovanjskih kreditov v Franciji je lani dosegel 146,5 milijarde evrov, kar je 33 odstotkov več kot leto prej, je v ponedeljek sporočila Banque de France. Oživitev drugega največjega nepremičninskega trga v EU sledi izrazitemu dnu iz leta 2024, ko je bilo odobrenih le okoli 110 milijard evrov posojil, kar je bil najslabši rezultat v desetletju.
Okrevanje je spodbudilo znižanje obrestnih mer za stanovanjske kredite, ki so se z 3,32 odstotka v januarju spustile na 3,08 odstotka v decembru. Francija s tem ostaja pod povprečjem evrskega območja (3,33 odstotka) in občutno pod nemškimi obrestmi (3,72 odstotka). Tudi cene stanovanj so se po dveh letih upadanja ustalile, kar je skupaj z ugodnejšim zadolževanjem vrnilo kupce na trg.
Posebej izstopa rast med prvimi kupci nepremičnin, ki so po podatkih centralne banke že od začetka leta 2025 predstavljali več kot polovico vseh novih posojil za nakup primarnega bivališča. Francoski trg pri tem ohranja značilnost, ki ga loči od preostale Evrope: kar 96 odstotkov novih kreditov je bilo sklenjenih po fiksni obrestni meri, medtem ko povprečje evrskega območja znaša 86 odstotkov.
Kljub okrevanju je obseg kreditiranja še daleč od rekordov iz 2021 in 2022, ko so banke letno odobrile več kot 200 milijard evrov posojil. Analitiki za leto 2026 napovedujejo rahlo rast obrestnih mer na 3,3 do 3,4 odstotka za dvajsetletna posojila, po oceni mreže posrednikov Empruntis pa naj bi dinamika trga kljub temu ostala pozitivna, vse dokler obrestne mere ne prekoračijo štirih odstotkov.
