Francija, največja kmetijska proizvajalka v Evropski uniji, se sooča z zgodovinskim preobratom. V prvih devetih mesecih leta 2025 je država pri trgovini s hrano in kmetijskimi proizvodi zabeležila skupni primanjkljaj v višini 351 milijonov evrov, kot izhaja iz carinskih podatkov francoskega ministrstva za kmetijstvo. Če se trend nadaljuje, bo to prvi letni trgovinski primanjkljaj v tem sektorju po letu 1978.
“Precej velik šok je videti, kako je zunanja trgovina kopnela iz meseca v mesec,” je za Reuters dejal Thierry Pouch, ekonomist pri združenju francoskih kmetijskih zbornic.
Presežek v trgovini s hrano je že leta 2024 padel na najnižjo raven od osemdesetih let, na 4,9 milijarde evrov, potem ko je slaba žetev žita oklestila izvoz. Kljub občutno boljši letini v letu 2025, ki je od poletja oživila izvoz žita, to ni zadostovalo za obrat. Septembra je Francija ponovno zabeležila primanjkljaj pri agroživilski trgovini.
Za padec so krivi predvsem trije dejavniki. Ameriški in kitajski carinski ukrepi so upočasnili izvoz vina in žganih pijač, tradicionalno najmočnejšega izvoznega stebra francoske prehrambene industrije. Obenem so se cene uvoza kakava in kave strmo povzpele, kar je dodatno obremenilo trgovinsko bilanco. Dolgoročno pa francoski pridelovalci opozarjajo na izgubo konkurenčnosti zaradi visokih stroškov in pretirane birokracije.
Kmetje, ki so januarja 2026 s traktorji blokirali pariške ceste in glavne prometnice po vsej državi, poleg trgovinskega primanjkljaja izpostavljajo nepošteno konkurenco iz držav zunaj EU, ki ne izpolnjujejo enakih proizvodnih standardov. Posebna tarča njihovega nezadovoljstva je predlagani trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, ki bi po njihovem mnenju odprl vrata cenejšemu uvozu govedine, etanola in sladkorja.
Ministrica za kmetijstvo Annie Genevard je decembra napovedala pripravo nacionalne strategije za zaščito prehrambene industrije, ki naj bi bila dokončana sredi leta 2026. Po poročanju Bloomberga vlada načrtuje ustanovitev suvernega sklada za kmetijstvo in posebne inšpekcijske enote, ki bi zagotavljale, da ves uvoz izpolnjuje evropske standarde.
Pridelovalci žit, nekoč najbogatejši del francoskega kmetijstva, so v zadnjih treh letih ustvarjali izgubo, ker je obilna svetovna ponudba tlačila cene, stroški za energijo in gnojila pa so rasli. Na pobudo Francije je EU konec leta 2025 pristala na znižanje carin na uvoz gnojil in njihovo izvzetje iz sheme za obdavčitev ogljika.
Jean-Paul Torris, mednarodni svetovalec pri industrijskem združenju ANIA, opozarja, da ima Francija velik prostor za izboljšave pri trženju svojih proizvodov v tujini. Kot poroča Reuters, je izpostavil Španijo in Italijo, ki sta svojo hrano v zadnjih letih veliko bolj agresivno promovirali na tujih trgih. “Morali bi se učiti od nekaterih držav, kot je Španija. Pred nami je bitka za agroživilsko trgovino,” je dodal Pouch.
