Nezaupanje Francozov do Evropske unije narašča in se bo po vsej verjetnosti še okrepilo, kažejo rezultati najnovejšega Eurobarometra. V obsežni anketi, izvedeni v vseh 27 državah članicah, je 29 odstotkov francoskih anketirancev izrazilo negativno mnenje o EU. Spomladi je ta delež znašal 25 odstotkov, kar pomeni opazen skok v zgolj nekaj mesecih.
Francija si s tem rezultatom deli nezavidljiv vrh lestvice z Grčijo, kjer prav tako 29 odstotkov vprašanih gleda na Unijo negativno, poroča AFP. Na nasprotnem polu so Švedska, Portugalska, Danska in Irska, kjer prevladuje izrazito pozitiven odnos do evropskega projekta. Tretjina Francozov (33 odstotkov) ima do EU nevtralen odnos, 38 odstotkov pa pozitivnega. Še vedno velja, da večina, natanko 53 odstotkov, meni, da je članstvo v Uniji “dobra stvar”, a je to občutno pod evropskim povprečjem 62 odstotkov.
Čeprav so bili anketiranci vprašani še preden so napetosti okoli trgovinskega sporazuma z Mercosurjem dosegle vrh, opazovalci ocenjujejo, da bo naslednja meritev še slabša. “Izjemno nevarno je, da Mercosur hrani evroskepticizem,” je za AFP povedal visoki evropski uradnik, ki ni želel biti imenovan. Sporazum o prosti trgovini z južnoameriškimi državami je na ulice spravil predvsem francoske kmete, ki menijo, da odpira vrata poceni uvozu mesa in žitaric, pridelanih pod nižjimi standardi.
Kot poroča Terre-net, tiskovna predstavnica Evropskega parlamenta Delphine Colard opozarja na strukturno značilnost: “Francija je vedno nekoliko bolj kritična,” je dejala ob objavi rezultatov. Politični razred v Parizu je pri nasprotovanju sporazumu z Mercosurjem redko enoten, od levice do skrajne desnice. Obenem pa so napetosti z Washingtonom, zlasti v zvezi z Grenlandijo, po besedah visokega uradnika spodbudile “množenje pozivov k suverenosti in evropski enotnosti”.
Za širšo evropsko dinamiko je ta anketa opozorilo. Centralizirani pristop predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pritegne znaten del kritik, zlasti v državah, ki čutijo, da so pri trgovinski politiki preslišane. Slovenija sicer v tem pogledu ne spada med najglasnejše kritike, a je skupaj s preostalimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami pozorno spremljala potek pogajanj o Mercosurju, zlasti zaradi mogočih posledic za kmetijski sektor.
