Trgovinske vojne, sankcije, konflikti. Evropska centralna banka in Evropski odbor za sistemska tveganja sta včeraj objavila poročilo, ki geopolitiko prvič uvršča med sistemska finančna tveganja. Regulatorji bodo od zdaj naprej spremljali, kako napetosti med velesilami vplivajo na evropske banke.
Doslej so regulatorji geopolitiko obravnavali kot zunanjo silo, ki občasno zamaje trge. Včeraj objavljeno poročilo ECB in ESRB z naslovom Financial stability risks from geoeconomic fragmentation ji daje enak status kot kreditnemu ali likvidnostnemu tveganju. Geopolitika postaja del rednega nadzora.
Šoki namreč že vplivajo na bančne bilance. Po ocenah delovnega dokumenta ECB povečanje geopolitičnega tveganja za eno standardno deviacijo v enem letu zmanjša čezmejna posojila bank za približno štiri odstotke. Banke se umikajo iz tujih trgov.
Poročilo pokaže, kdo je najbolj izpostavljen. Odprta gospodarstva in države z visokim javnim dolgom občutijo posledice močneje, ugotavljajo avtorji.
Trgi so premike že zaznali. Zlato je lani zraslo za več kot 60 odstotkov, najboljše leto od poznih sedemdesetih, poroča Bloomberg. Cena unče je oktobra presegla 4.000 dolarjev, januarja letos rekordnih 4.600 dolarjev. Centralne banke so v prvih treh četrtletjih lani kupile 634 ton plemenite kovine, navaja Svetovni svet za zlato. Delež zlata v njihovih rezervah je prvič po letu 1996 presegel delež ameriških državnih obveznic, poroča Morgan Stanley.
Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo sodi med bolj ranljive. Po podatkih Banke Slovenije domače banke ohranjajo nizke neposredne izpostavljenosti do visoko tveganih držav, a ostajajo občutljive na premike razpoloženja v regiji.
ECB je geopolitiko uvrstila med prednostna področja nadzora do leta 2027. Lani so jo postavili v središče stresnih testov, letos jo bodo vključili v obratni stresni test, navaja ECB.
2 Odgovora
Centralne banke kupujejo zlato, javnosti prodajajo zgodbe o stabilnosti.
Slovenija majhna in odprta, torej med bolj ranljivimi. Niravno novica, afsaj zdaj je uradno.