Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je poslala podatke o največjih izterjanih dolgovih. Seznam 50 najvišjih izvršb je pokazal, da znađa največji dolg skoraj 1,3 milijona evrov, sledita pa mu dolga v višini 1,2 milijona evrov in 800.000 evrov. Na 50. mestu pa je bil dolg nekoliko nad 220.000 evrov.
Furs s tem želi dokazati, da ne izterjujejo le malih dolžnikov, kot pogosto slišimo v javnosti. Kot so zapisali: “Gre za izvršbe zoper zavezance z zelo visokimi neporavnanimi davčnimi obveznostmi, kar nedvoumno potrjuje, da finančna uprava izvaja davčno izvršbo tudi pri največjih dolžnikih.”
Desetina vseh izterjatev
Skupna vrednost prvih 50 izvršb je približno 19 milijonov evrov, kar pomeni 10 odstotkov vseh izterjanih dolgov v letošnjem letu. Kljub temu, da so ti zneski visoki, pa večina davkov v Sloveniji ostaja prostovoljno poravnana. Po podatkih Fursa je delež prostovoljno plačanih dajatev 97,4 odstotka.
A leto 2025 je bilo aktivno tudi na področju davčnih izvršb. Do 30. novembra so izdali 190.474 sklepov o davčni izvršbi in izterjali za približno 190 milijonov evrov. To kaže, da kljub visoki stopnji prostovoljnega plačevanja država vztraja pri doslednem izterjevanju dolgov.
Zakaj so postopki pri velikih dolžnikih težji?
Furs poudarja, da so postopki pri velikih dolžnikih pogosto bolj kompleksni in dolgotrajni. “Vključujejo kompleksne lastniške strukture, različne vrste premoženja ter pogosto tudi mednarodne elemente,” pojasnjujejo. Kljub temu to nikakor ne pomeni, da Furs ne ukrepa – le da je proces bolj zapleten in zahteva več časa.
Furs zagotavlja, da ukrepi niso odvisni od velikosti ali statusa dolžnika, temveč od višine in zapadlosti dolga ter razpoložljivih podatkov o premoženju. S tem želijo ohraniti načelo enakosti vseh zavezancev pred zakonom.
Poostritev izvršb v Jugovzhodni Sloveniji
Po tragični smrti Novomeščana Aleša Šutarja je Furs poostril nadzor nad davčnimi izvršbami v jugovzhodni Sloveniji. Samo novembra so zarubili najmanj 14 vozil, katerih skupni dolg je znašal 236.000 evrov.
V začetku decembra so med drugim zasegli kabriolet BMW M8, v vrednosti okoli 100.000 evrov, ki ga je imela pravna oseba z neporavnanimi davki. Vozilo bo prodano na javni dražbi, kar je po mnenju Fursa običajen postopek za poplačilo dolga.
Kaj to pomeni za državo in davkoplačevalce?
Kadar so dolžniki veliki, neplačani davki predstavljajo večje tveganje za proračun. A podatki kažejo, da večina zavezancev plačuje prostovoljno, kar je za državo pozitivno. Fursove izkušnje pa kažejo, da je potrebno vzdrževati ravnotežje med nadzorom in spoštovanjem zakonodaje.
“V prihodnje bomo dosledno izvajali davčne izvršbe zoper vse dolžnike, ne glede na višino dolga, ter si prizadevali za čim večjo preglednost in obveščenost javnosti,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Preberite več:
Letos so bile davčne izvršbe Fursa usmerjene tako proti manjšim kot večjim dolžnikom. Čeprav visoki dolgovi pogosto zahtevajo več časa in kompleksnejše postopke, država vztraja pri izterjavi, kar prispeva k stabilnosti javnih financ. Poleg tega poostrene terenske izvršbe, zasegi premoženja in dražbe kažejo, da država ne popušča in da je plačilo davkov resnično odgovornost vseh zavezancev, ne glede na velikost podjetja ali posameznika.
