Finančna uprava je januarja prvič v polnem obsegu začela izvajati izvršbe na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti bolj znanega kot Šutarjev zakon. Gre za pomemben prelom v praksi izterjave prekrškovnih glob, saj zakon prvič izrecno omogoča poseg tudi v denarno socialno pomoč večkratnih kršiteljev.
Od 8. januarja do 22. januarja 2026 je FURS izdal 1.674 sklepov o izvršbi, in sicer zoper dolžnike, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Skupni terjani dolg po izdanih sklepih znaša skoraj 496.000 evrov, do zdaj pa je bilo izterjanih 126.260 evrov po 668 sklepih. Izvršbe se bodo nadaljevale.
Ključna novost, ki sproža največ razprav, je dejstvo, da so v sklepih o izvršbi dolžniki izrecno obveščeni, da so lahko zarubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. To pomeni odmik od dosedanje ureditve, v kateri so se določeni večkratni kršitelji globam de facto izogibali, ker niso imeli drugih prihodkov. Globe tako niso imele nobenega odvračilnega učinka, dolgovi pa so se kopičili.
Finančna uprava poudarja, da sama ne razpolaga s podatki, kdo od dolžnikov je dejansko prejemnik socialne pomoči in ali je bil ta dohodek tudi zarubljen. Prav tako nima podatkov o tem, kateri center za socialno delo je krajevno pristojen. Vloga centrov za socialno delo se v tem sistemu pokaže šele naknadno in še to zgolj glede bodočih izplačil, če bi se odločili za izplačevanje socialne pomoči delno ali v celoti.
To pomeni, da je pri že izdanih sklepih manevrski prostor izjemno omejen. Če center za socialno delo ne ukrepa pred izvršitvijo sklepa, rubeža ni več mogoče preprečiti. FURS ob tem opozarja, da je ta možnost obstajala že pred sprejetjem zakona, vendar v praksi očitno ni bila sistematično uporabljena.
Geografska porazdelitev dolžnikov kaže, da ukrep ni omejen na posamezna žarišča, temveč gre za razpršen pojav po vsej državi. Največ dolžnikov prihaja iz območij finančnih uradov Novo mesto (23 %), Ljubljana (21 %) in Maribor (12 %). Skupno je bilo z izvršbo zajetih 1.058 dolžnikov, pri čemer je bilo pri 616 izmed njih izdanih več sklepov, saj so po prvih izvršbah nastale nove neplačane obveznosti.
Namen Šutarjevega zakona je po navedbah FURS odgovor na zaostreno varnostno situacijo, zmanjšanje tveganj za prebivalstvo in ponovno vzpostavljanje zaupanja v sposobnost države, da zagotavlja red. Z vidika izvršilne oblasti gre za zapiranje vrzeli, ki je omogočala sistemsko nekaznovanost določenega dela kršiteljev.
Hkrati pa se s tem odpira težko vprašanje razmerja med učinkovitostjo države in socialno zaščito. Poseg v denarno socialno pomoč sicer cilja na večkratne kršitelje, a v praksi lahko pomeni tudi dodatno poglabljanje socialne izključenosti. Finančna uprava zato poudarja pomen sodelovanja z ministrstvom za delo in centri za socialno delo, ki bodo o tovrstnih primerih obveščeni vsaj tedensko.
Preberite več:
Izvršba po Šutarjevem zakonu tako ni zgolj tehničen ukrep, temveč sprememba filozofije. Država namreč prvič odkrito sporoča, da niti socialni status ne more več pomeniti avtomatične zaščite pred sankcijami.
