G7 ni dosegel dogovora o naftnih rezervah, Brent se je dotaknil 119 dolarjev

Sedem najbogatejših držav sveta je v ponedeljek sklicalo izredni sestanek v obliki videokonference, a se je razšlo brez dogovora. Francoski minister za finance Roland Lescure, ki predseduje G7 v letošnjem letu, je po srečanju dejal le: “Nismo še tam.” Cena nafte Brent je medtem v enem dnevu poskočila za do 28 odstotkov in se za kratek čas dotaknila 119,50 dolarja za sod — ravni, ki je nafta ni dosegla od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino.

Po poročanju Financial Timesa so vsaj tri države G7, vključno z ZDA, izrazile podporo skupni sprostitvi strateških rezerv v obsegu 300 do 400 milijonov sodov, ki bi jo koordinirala Mednarodna agencija za energijo (IEA). To bi bil do 30-odstotni poseg v skupne javne zaloge IEA, ki znašajo 1,24 milijarde sodov. Direktor IEA Fatih Birol je sprostitev na sestanku po navedbah japonskega finančnega ministra Satsuki Katayame uradno predložil skupini, a soglasja ni bilo. Odločitev je bila preložena na sestanek energetskih ministrov G7 v torek, ko naj bi po navedbah vira Financial Timesa “ukrepanje že bilo odločeno.”

Iranom zaprta Hormuška ožina, skozi katero ob normalnih razmerah potuje okrog 20 odstotkov svetovne dnevne ponudbe nafte — po ocenah neodvisne raziskovalne hiše Rystad Energy gre za dobrih 15 milijonov sodov na dan — je že povzročila, da je Irak zmanjšal črpanje za okrog 60 odstotkov. Kuvajt in Združeni arabski emirati sta prav tako rezala proizvodnjo, ker se polnijo tanki, ki jim ni kam. Birol je v pisni izjavi po sestanku potrdil, da so globalni naftni trgi “v zadnjih dneh poslabšali” in da “to ustvarja znatna in naraščajoča tveganja.” Teden prej, ko je srečal predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je dejal, da nafte fizično ne primanjkuje in sprostitvi rezerv ni namenjal niti besede.

Ko je Financial Times v jutranjih urah poročal o načrtovanem klicu G7, je Brent z dnevnega vrha pri 119,50 dolarja zdrsnil na območje med 100 in 107 dolarji. Brez konkretne odločitve je do popoldneva nafta ostala trdno nad 100 dolarji z dnevno rastjo okrog 15 odstotkov. Japonski Nikkei 225 je padel za več kot 7 odstotkov, južnokorejski KOSPI za 8. Indeks nihajnosti VIX je dosegel ravni, ki jih zadnjič ni videl aprila lani, ko je Trumpova carinska salva “Dan osvoboditve” pretresla svetovne borze. Tržni analitik Tony Sycamore pri IG je zapisal: “Vlagatelji ne vidijo nobenega izhoda iz konflikta, kjer nobena stran ni videti pripravljena popustiti.”

Valdis Dombrovskis, komisar EU za gospodarstvo, je pred vzporednim srečanjem ministrov finančne cone evra v Bruslju opozoril, da bi dolgotrajni konflikt lahko povzročil “znatne stagflacijske udarce na globalno in evropsko gospodarstvo.” Pričakovanja glede znižanja obrestnih mer Banke Anglije so se v enem dnevu povsem zrušila; terminski trgi ne predvidevajo več nobene spremembe britanske obrestne mere do konca leta.

IEA je usklajene sprostitve rezerv izvedla petkrat v svoji 52-letni zgodovini: med Zalivsko vojno leta 1991, po orkanih Katrina in Rita leta 2005, med libijsko krizo leta 2011 in dvakrat po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ko je bilo sproščenih 240 milijonov sodov. Tokrat se govori o 300 do 400 milijonih — za od 25 do 40 odstotkov več od doslej največjega posega — a nobena od preteklih kriz ni vključevala fizičnega zaprtja Hormuške ožine. Analitiki pri European Business Magazine opozarjajo, da bi 400 milijonov sodov pri popolni zapori ožine pokrivalo le 20 do 40 dni izpada, fizična nafta pa na trg prispe šele dva do štiri tedne po odločitvi.

Japonska, ki pokriva 95 odstotkov svojih naftnih potreb iz Bližnjega vzhoda, ima v zalogah okrog 350 milijonov sodov in je med glasnejšimi zagovorniki sprostitve. ZDA so svojo strateško naftno rezervo do februarja letos napolnile na okrog 415 milijonov sodov, potem ko jo je prejšnja administracija izpraznila na 40-letni minimum. Kitajska, zaščitena z ocenjenimi 1,1 do 1,4 milijarde sodov rezerv in privilegiranim dostopom kitajskih tankerjev skozi Hormuz — Iran je dovolil prehod izključno ladjam pod kitajsko zastavo — je 5. marca prepovedala izvoz dizla in bencina ter zavarovala domačo preskrbo. Indija razpolaga z zgolj 25-dnevnimi zalogami surove nafte in je med vsemi velikimi uvozniki najbolj izpostavljena; vlada je uvedla omejitve prodaje goriva, štiri od petih državnih gnojilnih tovarn so ustavile obratovanje.

Iranska Revolucionarna garda je v ponedeljek na državni televiziji posvarila, da bi nadaljevanje napadov na iransko energetsko infrastrukturo potisnilo ceno nafte nad 200 dolarjev. Verjetnost ameriške recesije je na napovedni platformi Polymarket v enem dnevu porasla na 41 odstotkov. Ministri za energijo G7, ki se sestanejo v torek, bodo imeli besedo.