Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je v pogovoru za britanski Guardian opozoril, da je svetovno gospodarstvo ujeto v model, ki nagrajuje onesnaževanje in izčrpavanje naravnih virov. Sedanji ekonomski sistem po njegovih besedah vodi naravnost v ekološko katastrofo, ker za svoje glavno merilo uspešnosti uporablja bruto domači proizvod, ta pa ne razlikuje med dejavnostmi, ki družbo bogatijo, in tistimi, ki jo uničujejo.
“BDP nam pove, koliko nekaj stane, ne pa, koliko je dejansko vredno,” je dejal Guterres in dodal, da svet ni korporacija ter da javne politike ne smejo temeljiti izključno na kratkoročnem dobičku. Po njegovih besedah je nujno reformirati globalne “računovodske sisteme”, da bi dejanska vrednost narave postala del ekonomskega odločanja. Gospodarska rast je namreč mogoča tudi z izsekavanjem gozdov, prekomernim izkoriščanjem morja ali poglabljanjem družbenih neenakosti, a takšna rast ne pomeni napredka.
ZN so januarja v Ženevi organizirali konferenco z naslovom “Onkraj BDP” (Beyond GDP), na kateri so sodelovali vodilni svetovni ekonomisti, med njimi tudi nobelovec Joseph Stiglitz. Po poročanju agencije UN News je bila to drugo srečanje ekspertne skupine, ki je bila ustanovljena maja lani, po tem ko so članice ZN sprejele Pakt za prihodnost (Pact for the Future). Cilj pobude je razviti nabor kazalnikov, ki bi poleg gospodarske rasti merili tudi blagostanje ljudi, okoljsko trajnost in enakost.
V vmesnem poročilu, objavljenem novembra, je ekspertna skupina opozorila na naraščajoči razkorak med tem, kar politiki in državljani verjamejo o stanju gospodarstva, in dejanskimi življenjskimi izkušnjami. Globalni pretres zadnjih let, od finančne krize leta 2008 do pandemije covida-19, je po oceni skupine razkril resne pomanjkljivosti obstoječih modelov, ki jih dodatno zaostruje “trojna planetarna kriza” podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja.
Guterres je pobudo Beyond GDP uvrstil med prednostne naloge svojega zadnjega leta na čelu ZN. V januarskem nagovoru Generalne skupščine je izpostavil, da bodo priporočila ekspertne skupine letos prerasla v konkretne predloge za države članice. Razprava o alternativah BDP sicer ni nova. OECD že leta objavlja indeks boljšega življenja (Better Life Index), ZN svoj indeks človekovega razvoja, Evropska komisija pa je leta 2007 sprožila lastno pobudo “Onkraj BDP”. A tako odločen ton generalnega sekretarja je redkost in odseva naraščajoče zavedanje, da podnebna kriza zahteva temeljit premislek o tem, kaj gospodarstva sploh merijo in vrednotijo.
Za regijo jugovzhodne Evrope, kamor spada tudi Slovenija, je ta razprava neposredno aktualna. Svet za regionalno sodelovanje (RCC) je lani napovedal konferenco o merjenju gospodarskega napredka onkraj BDP, usmerjeno prav v države jugovzhodne Evrope. Slovenija kot članica EU in OECD že zbira podatke po metodologijah, ki presegajo zgolj BDP, a vpeljava teh meril v dejansko oblikovanje politik ostaja izziv povsod po svetu.
