Slovenski plinski trgovec Geoplin je za letošnje leto prek terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krku zakupil 2 teravatni uri plina, je povedal glavni direktor družbe Simon Urbancl. Terminal v Omišlju, ki ga upravlja hrvaška državna družba LNG Hrvatska, je v celoti zakupljen do plinske sezone 2037/2038, proste kapacitete pa se bodo pojavile šele po načrtovani širitvi.
Geoplin ima v strukturi zakupov terminala razmeroma skromen, 2,9-odstotni delež skupne kapacitete za obdobje 2021 do 2040, po podatkih hrvaškega regulatorja HERA. Največji zakupnik je hrvaška plinska družba PPD s 44,6 odstotka, sledijo madžarski MVM CEEnergy Croatia z 18,7 odstotka, Hrvatska elektroprivreda (HEP) s 15,5 odstotka, švicarski MET Austria z 9,1 odstotka in hrvaška Ina s 5,5 odstotka.
Terminal ima trenutno komercialno kapaciteto 2,7 milijarde kubičnih metrov plina letno. Hrvaška vlada je leta 2022, po začetku ruske invazije na Ukrajino, odobrila načrt za podvojitev kapacitete na 6,1 milijarde kubičnih metrov. Drugi modul za uplinjanje, vreden 23 milijonov evrov, je po naročilu izdelala norveška družba Wärtsilä v kitajski ladjedelnici Nantong, vgradnja na plovilo FSRU LNG Croatia pa je bila predvidena za jesen 2025. Direktor LNG Hrvatska Ivan Fugaš je aprila 2025 na konferenci Budapest LNG Summit napovedal, da bo dodatnih 0,75 milijarde kubičnih metrov na voljo za zakup v 15-letnem obdobju, poroča CEE Energy News.
Za prenos večjih količin plina s Krka proti Sloveniji in Madžarski Plinacro gradi štiri nove plinovode v skupni dolžini 216 kilometrov, vredno 534 milijonov evrov brez DDV, sofinancirano iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. Za Slovenijo je najpomembnejši odsek Lučko-Zabok, dolžine 36 kilometrov, ki bo omogočil neposreden pretok krškega plina v slovenski prenosni sistem prek obstoječe interkonekcije pri Rogatcu. Predvideni rok dokončanja vseh štirih odsekov je sredina leta 2026, navaja Forbes Hrvatska.
V času, ko je iranski konflikt zaprl Hormuško ožino in prekinil približno petino svetovnih tokov nafte in plina, terminal na Krku deluje kot eden redkih alternativnih vstopnih točk za LNG v regiji. Od začetka obratovanja januarja 2021 je terminal sprejel več kot 100 ladij z utekočinjenim plinom, od tega več kot 70 odstotkov iz ZDA. Po podatkih LNG Hrvatska do zdaj na terminal ni prispela nobena pošiljka ruskega LNG.
