Nafta je od začetka iranske krize poskočila za več kot 60 odstotkov. Trije največji upravljavci alternativnih naložb na svetu so v dveh tednih omejili dvige ali se soočili z rekordnimi zahtevki za izplačilo iz skladov zasebnih kreditov. Michael Hartnett, glavni investicijski strateg Bank of America, je v petek v analizi za stranke zapisal, da gibanje finančnih sredstev v letu 2026 zaskrbljujoče spominja na obdobje med sredino leta 2007 in sredino leta 2008. Kot poroča Bloomberg, je Hartnett dodal, da Wall Street trguje po vzorcu, ki ga je poimenoval analog 07-08.
Hartnett primerjave ni izbral naključno. Spomnil je, da je nafta med julijem 2007 in avgustom 2008 poskočila s 70 na 140 dolarjev za sodček, vzporedno pa so se začeli prvi potresi v segmentu drugorazrednih hipotekarnih posojil, ki so v naslednjih mesecih potopili Northern Rock in Bear Stearns. Letos je iranska vojna od 28. februarja potisnila nafto za več kot 60 odstotkov navzgor. Brent je v petek zaključil tik nad 100 dolarji za sodček.
Drugi del primerjave so zasebni krediti. Ta razred naložb, vreden 1,8 bilijona dolarjev, se v zadnjih dveh tednih sooča z valom dvigov, ki jih Bloomberg opisuje kot najresnejši strukturni preizkus doslej. Blackstone je v prvem četrtletju prejel zahtevke za dvig 3,7 milijarde dolarjev iz svojega 82-milijardnega sklada BCRED, kar je 7,9 odstotka sredstev. BlackRock je omejil dvige iz 26-milijardnega sklada HPS Corporate Lending Fund, potem ko so stranke zahtevale 9,3 odstotka delnic, sklad pa je izplačal le 5 odstotkov. Pred njima je Blue Owl Capital že januarja zamrznil dvige iz enega od svojih tehnološko usmerjenih skladov.
Hartnett je za Bloomberg poudaril, da za delniške trge ni glavno tveganje inflacija, ampak pritisk na dobičke podjetij. Priporočil je prodajo nafte nad 100 dolarji za sodček, 30-letnih ameriških državnih obveznic pri donosnosti nad 5 odstotki in dolarja, ko indeks preseže 100 točk. Za nakup indeksa S&P 500 je postavil mejo pod 6.600 točkami. V petek je donosnost 30-letne ameriške obveznice znašala 4,89 odstotka, dolarski indeks 100,18 točke, S&P 500 pa je zaključil pri 6.673 točkah. Vsi trije so na meji ravni, ki jih je Hartnett označil za sprožilce politične reakcije.
Ločeno je Sebastian Raedler iz Bank of America za Bloomberg Television dejal, da v kreditnem sektorju zaznava močne podzemne premike, ki jih primerja z letom 2007.
Hartnett je v analizi izrecno opozoril na ECB. Spomnil je, da je ECB julija 2008 dvignila obrestno mero na isti dan, ko je nafta dosegla vrh. 27 dni pozneje je Lehman Brothers razglasil stečaj, nafta je strmoglavila na 40 dolarjev, ECB pa je bila prisiljena obrestno mero znižati za 325 bazičnih točk. Hartnett je to označil za eno največjih napak v zgodovini monetarne politike in opozoril, da se danes razmere ponavljajo. Morgan Stanley je ta teden napovedal, da ECB obrestnih mer ne bo znižala pred letom 2027, trgi pa že vračunavajo 40 bazičnih točk dvigov do konca leta.
Goldman Sachs je medtem ocenil, da se je tveganje recesije v ZDA povečalo. JPMorganova analitičarka Priya Misra je opozorila na stagflacijske šoke. Trgi za zdaj še vedno stavijo, da bo iranski konflikt kratkotrajen in da težave z zasebnimi krediti niso sistemske. Hartnettov indikator bik-medved pri Bank of America je zdrsnil z 9,2 na 8,7 točke in ostaja v območju prodajnega signala, a še daleč od ravni pod 2 točkama, ki je v preteklosti sovpadala z dnom trga.
