Čeprav so številni potrošniki upali, da se bo rast cen po obdobju pandemije in energetske krize umirila, najnovejša anketa münchenskega inštituta Ifo kaže drugačno sliko. Inflacija bo po mnenju več kot 1300 ekonomistov iz 121 držav ostala visoka tudi v prihodnjih letih, saj globalni gospodarski pritiski ne pojenjajo.
Za leto 2025 ekonomisti napovedujejo povprečno svetovno inflacijo v višini 4,0 odstotka, kar je skoraj enako kot v prejšnji četrtletni napovedi. V letu 2026 bo po njihovem mnenju padla le za 0,1 odstotne točke, na 3,9 odstotka. Na dolgi rok se razmere prav tako ne bodo bistveno izboljšale – leta 2028 naj bi rast cen ostala pri 3,7 odstotka, kar pomeni, da se bo kupna moč prebivalstva še naprej počasi zniževala.
Razlike med regijami in vzroki za inflacijo
Napovedi se močno razlikujejo med regijami. V zahodni Evropi, kjer centralne banke že dolgo poskušajo inflacijo približati cilju 2 odstotkov, je pričakovanje za leto 2025 celo nekoliko nižje – pri 1,8 odstotka. Nemčija naj bi ostala pri stabilnih 2,4 odstotka v naslednjih nekaj letih. Povsem drugače pa je v vzhodni Evropi, kjer bo inflacija po mnenju ekonomistov tudi letos visoka, okoli 7,6 odstotka, prihodnje leto pa naj ne bi padla pod 7 odstotkov.
V ZDA se inflacija trenutno giblje pri 3,0 odstotka, a strokovnjaki menijo, da se bo prihodnje leto povzpela na 3,7 odstotka. Kot glavni razlogi so navedene uvozne carine in trgovinski spori, ki dražijo tako energente kot industrijske izdelke. Najbolj zaskrbljujoče so napovedi za Afriko, kjer bi lahko inflacija v nekaterih državah presegla celo 20 odstotkov, kar še dodatno ogroža socialno stabilnost regije.
“Inflacijska pričakovanja so se stabilizirala na visoki ravni – tako kratkoročno kot dolgoročno,” je ob objavi rezultatov poudaril analitik Ifa Philipp Heil. Po njegovem so glavni spodbujevalci rasti cen trgovinske napetosti, protekcionistični ukrepi in vztrajna rast stroškov uvoza.
Preberite več:
Za gospodinjstva po svetu to pomeni, da se bo pritisk na družinske proračune nadaljeval. Hrana, energija in osnovne storitve bodo ostale dražje, tudi če se inflacija uradno nekoliko zniža. Centralne banke pa bodo morale premisliti, kako dolgo še vztrajati pri restriktivni denarni politiki, ki duši gospodarsko rast, a hkrati še ni prinesla občutnejšega olajšanja pri cenah.
