OECD je včeraj objavil preliminarne podatke o uradni razvojni pomoči za leto 2025. Skupni znesek je znašal 174,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je 23,1 odstotka manj kot leto prej. Gre za največji upad razvojne pomoči v zgodovini merjenja tega kazalnika in drugi zaporedni letni padec.
Za kontekst: pet držav, ZDA, Nemčija, Francija, Japonska in Združeno kraljestvo, skupaj odgovarja za 95,7 odstotka celotnega globalnega znižanja. Tri četrtine tega padca pa gre na račun ene same odločitve v Washingtonu. ZDA so razvojno pomoč v letu 2025 znižale za 56,9 odstotka, kar je največje znižanje, ki ga je kdajkoli zabeležila katera koli država članica OECD DAC v celotni zgodovini tega sistema.
Ironična posledica je, da je Nemčija, ki je svojo pomoč zmanjšala za 17,4 odstotka, lani postala največja donatorica na svetu. Ne zato, ker bi dala več, ampak ker je Amerika dala bistveno manj.
Francija je pomoč znižala za 10,9 odstotka, Združeno kraljestvo za 10,8 odstotka in Japonska za 5,6 odstotka. Fiskalni pritiski po pandemičnem zadolževanju in politični premiki v več ključnih donatorskih državah razlagajo del tega, toda obseg znižanja vseeno preseneča.
Humanitarna pomoč upadla za 36 odstotkov
Znotraj skupnega znižanja je posebej izrazit padec humanitarne pomoči, ki se je zmanjšala za 35,8 odstotka. To je tisti segment, ki gre neposredno k ljudem v kriznih območjih, ne pa v razvojne projekte z večletnimi časovnimi horizonti. Za leto, ki je vključevalo nadaljevanje konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Afriki, je to kombinacija, ki jo generalni sekretar OECD Mathias Cormann označuje kot tveganje za svetovno prehransko varnost.
Donacije so upadle za 29,1 odstotka, državna posojila za 10,3 odstotka. Edini segment, ki je zrasel, je razvojna pomoč zasebnega sektorja, ki se je povečala za 13,1 odstotka. Toda ta segment skupaj predstavlja zgolj 2,6 odstotka vse uradne razvojne pomoči.
Slovenskih 152 milijonov evrov
Na tem ozadju je Slovenija v letu 2025 za uradno razvojno pomoč namenila 151,9 milijona evrov oziroma 0,22 odstotka bruto nacionalnega dohodka, kar je za 0,7 odstotka manj kot leto prej. Delež BND je ostal praktično enak, z minimalnim znižanjem za 0,01 odstotne točke.
Od tega je dvostransko pomoč povečala za 17 odstotkov na 60,07 milijona evrov, večstransko pa zmanjšala za 10 odstotkov. Geografsko je Slovenija usmerila več kot 43 odstotkov dvostranske pomoči na Zahodni Balkan, 24 odstotkov v države Evropske soseščine, pretežno Ukrajino in Palestino, preostanek pa v podsaharsko Afriko.
Cilj 0,7 ostaja nedosežen
Mednarodni cilj, ki so ga razvite države sprejele desetletja nazaj, je 0,7 odstotka BND za razvojno pomoč. Slovenija je pri 0,22 odstotka, globalno povprečje članic OECD DAC je pri 0,26 odstotka. Nobena od številk ni blizu cilja.
V letu, ko je globalna razvojna pomoč dosegla raven izpred desetletja, ko se je začela Agenda 2030, in ko geopolitični pretresi zmanjšujejo pripravljenost bogatejših držav za solidarnostne transferje, so vprašanja o tem, kdo bo nadomestil izpadli ameriški prispevek, zaenkrat brez jasnega odgovora.
