Vrednost globalnih združitev in prevzemov je v letu 2025 dosegla 4,5 bilijona dolarjev, kar je drugo najboljše leto v zgodovini, poroča Financial Times na podlagi podatkov London Stock Exchange Group. Rekord iz leta 2021, ko je trg dosegel vrhunec po pandemiji, ostaja nedosežen. Skupna vrednost je bila za približno 50 odstotkov višja kot leto prej.
Med letoma 2022 in 2024 so se obsegi zmanjšali za skoraj 40 odstotkov zaradi inflacijskih pritiskov in višjih obrestnih mer. V letu 2025 se je zaupanje vrnilo. Oživitev poganjajo nižje obrestne mere, vpliv umetne inteligence na poslovne modele in preoblikovanje dobavnih verig zaradi geopolitičnih napetosti.
Skladi zasebnega kapitala, ki razpolagajo z več kot dvema bilijonoma dolarjev neizkoriščenih sredstev, so se vrnili na trg. Padajoči donosi obveznic in stabilizirane vrednotitve so omogočili novo financiranje poslov, zlasti v sektorjih programske opreme, zdravstvenih storitev in logistike.
Združene države Amerike predstavljajo skoraj polovico vse svetovne vrednosti transakcij. Po podatkih Financial Times znaša vrednost ameriških poslov 2,3 bilijona dolarjev, kar je najvišji delež od leta 1998. Investicijske banke so letos prejele približno 135 milijard dolarjev provizij.
Leto je zaznamovalo 68 megaposlov v vrednosti nad deset milijard dolarjev, kar je rekord. Med največjimi so Netflixov prevzem Warner Bros Discovery za 82,7 milijarde dolarjev in združitev železniških družb Union Pacific in Norfolk Southern v vrednosti 250 milijard dolarjev.
Evropa stoji pred ključno odločitvijo. Če regulatorji ne bodo omogočili konsolidacije evropskih podjetij, bodo ta postala tarče tujih kupcev. Skladi iz ZDA in Bližnjega vzhoda so med najaktivnejšimi kupci evropske infrastrukture, obnovljivih virov energije in finančnih sredstev.
Delničarji od kupcev zahtevajo sinergije, prihranke stroškov in jasno strateško logiko. Posli so strukturirani bolj konzervativno, z odloženimi plačili in določili o uspešnosti. Bančniki pričakujejo, da bo aktivnost ostala močna tudi v letu 2026.
