V letu 2024 je bilo po svetu postavljenih 117 gigavatov (GW) novih proizvodnih zmogljivosti na osnovi vetrne energije, kar je rekordno in nekoliko več kot leto prej, a še vedno premalo za doseg ciljev razogljičenja energetskega sektorja do konca tega desetletja, je objavljeno v poročilu Globalnega sveta za energijo vetra (Global Wind Energy Council ali GWEC).
GWEC in druge podobne organizacije, ki spodbujajo naložbe v vetrno energijo, opozarjajo, da trenutna stopnja napredka pri vetrnih zmogljivostih za proizvodnjo elektrike ni zadostna. Potrebnih bi bilo 320 GW novih zmogljivosti letno, da bi se približali cilju o potrojitvi svetovnih obnovljivih zmogljivosti do leta 2030, kot je dogovorjeno na ravni Združenih narodov.
GWEC izpostavlja tudi, da lahko negotovost glede ameriških carin in odzivov nanje dodatno upočasni napredek.
Leta 2023 je bilo nameščenih 116,6 GW novih zmogljivosti vetrnih elektrarn.
Lani je bilo od skupno 117 GW kar 109 GW proizvedenih v kopenskih vetrnih elektrarnah, medtem ko so pomorske (offshore) prispevale le osem GW.
Skupne svetovne zmogljivosti vetrne energije zdaj znašajo 1.136 GW.
K največji številki v letu 2024 je prispevala Kitajska s 79,8 GW, daleč zadaj so bile ZDA s 4,1 GW, poroča Reuters.
Po ocenah GWEC naj bi v naslednjih letih do 2030 povprečna letna rast vetrnih zmogljivosti znašala 8,8 odstotka.
Preberite več:
Temeljne težave, s katerimi se soočajo vlagatelji v vetrno energijo, so pridobivanje dovoljenj, zmogljivost elektroenergetskih omrežij in mehanizmi za vzdrževanje dražb za energijo iz obnovljivih virov.
“V nekaterih delih sveta opažamo bolj nestabilno politično okolje, kar vključuje ideološko motivirane napade na veter in druge OVE ter ustavitvedoločenih projektov v gradnji. Agresivno stopnjevanje carinske vojne prinaša dodatno negotovost, ko gre za naložbene odločitve, in grozi z motnjami v mednarodnih dobavnih verigah, na katere se vetrna industrija zanaša,” je povedal glavni izvršni direktor GWEC, Ben Backwell.
