Globalni dolg do novega rekorda: Obramba in umetna inteligenca odpirata novo dobo zadolževanja

Svet je lani dodal skoraj 29 bilijonov dolarjev novega dolga. Skupni globalni dolg je ob koncu 2025 dosegel rekordnih 348 bilijonov dolarjev, kaže poročilo Inštituta za mednarodne finance (IIF). Gre za najhitrejšo rast po pandemiji, tokrat pa motor ni zdravstvena kriza, temveč varnost in umetna inteligenca.

Približno dve tretjini povečanja sta ustvarila razvita gospodarstva. Vladno zadolževanje je samo lani prispevalo več kot 10 bilijonov dolarjev novega dolga, pri čemer so skoraj tri četrtine rasti ustvarile Kitajska, ZDA in evrsko območje. V Evropi sta največji del javnega dolga dodali Francija in Italija, sledila je Nemčija.

Več javnega, manj zasebnega dolga

Čeprav je globalni dolg v absolutnem znesku rekordno visok, se je delež dolga v svetovnem BDP peto leto zapored znižal in znaša okoli 308 odstotkov. A to znižanje je zavajajoče. Zasebni dolg se je glede na BDP zmanjšal, javni dolg pa še naprej raste.

To pomeni strukturni premik v svetovni finančni arhitekturi. Vzvod se seli z zasebnega sektorja na državo. Dolg postaja vse bolj fiskalno vprašanje.

Obramba in UI novi gonili

Evropska obrambna strategija lahko do leta 2035 poveča javni dolg EU za več kot 18 odstotnih točk BDP. Geopolitične napetosti in zahteve po večjih izdatkih za varnost so postale dolgoročni fiskalni dejavnik.

Hkrati se kot novo gonilo zadolževanja pojavlja umetna inteligenca. Investicije v AI povečujejo izdaje visokodonostnih obveznic, sindiciranih posojil in IPO. Likvidnosti je dovolj, tveganjski apetit ostaja visok. Država se zadolžuje za varnost, podjetja pa za tehnologijo prihodnosti.

Rekordne izdaje državnih obveznic že vplivajo na obrestne mere. Desetletni donosi v ZDA in Združenem kraljestvu se gibljejo okoli 4 odstotkov, Nemčija presega 2 odstotka. Dolgoročne obrestne mere rastejo hitreje kot kratkoročne, kar pomeni strmenje krivulj donosnosti. To je ključno za države z višjo zadolženostjo. Dražje financiranje pomeni višje proračunske obremenitve.

Evropa vstopa v obdobje obrambne fiskalne ekspanzije

Če bo dolg EU res zrasel za 18 odstotnih točk BDP, bo pritisk na fiskalna pravila in kapitalske trge izrazit. Za manjša odprta gospodarstva, kot je Slovenija, to pomeni dražje zadolževanje, večjo konkurenco na trgu obveznic in potencialno manj prostora za domače razvojne projekte.

Globalni dolg se torej ne zmanjšuje, temveč preoblikuje. Svet se premika iz dobe pandemičnega zadolževanja v dobo varnostno-tehnološkega zadolževanja. Razlika je le v tem, da je tokrat dinamika bolj strukturna in manj začasna.