Zadolževanje držav bi lahko letos na globalni ravni doseglo rekordnih 12,3 bilijona (tisoč milijard) dolarjev, predvsem zaradi čedalje večjih izdatkov glavnih gospodarstev, denimo na področju obrambe.
Po oceni agencije S&P Global Ratings bi 3-odstotna rast izdajanja obveznic v 138 državah povišala skupno raven dolga na rekordnih 76,9 bilijona dolarjev.
Globalni dolg držav je v zadnjih petnajstih letih močno naraščal – najprej zaradi velike finančne krize, nato zaradi pandemije, zdaj pa se temu pridružujejo tudi morebitno širjenje sredstev za obrambo, kot je v primeru Evropske unije (EU).
“Osredotočenost velikih gospodarstev na fiskalno politiko ne bo nič manjša, saj prihaja kriza za krizo, kar vodi v precej višjo raven zadolženosti držav,” je dejal globalni analitik državnega dolga pri agenciji S&P, Roberto Sifon-Arevalo.
Temu je treba prišteti še rast stroškov zadolževanja, saj so donosi bistveno višji kot pred pandemijo.
“Financiranje večjih izdatkov z zadolževanjem je bilo s stroški, kakršni so bili pred pandemijo, vzdržno, zdaj pa je to veliko večji problem,” je v izjavi za Financial Times dodal Sifon-Arevalo.
Poslabšanje javnih financ le še stopnjuje zaskrbljenost med vlagatelji. Globalno investicijsko podjetje Pimco, ki se osredotoča na obveznice, je že opozorilo, da namerava zmanjšati izpostavljenost dolgoročnega ameriškega dolga, deloma zaradi vprašanja njegove vzdržnosti.
Ameriški milijarder in vlagatelj Ray Dalio je prav tako opozoril, da bi Združeno kraljestvo lahko zdrsnilo v spiralo zadolževanja.
V ZDA bodo veliki proračunski primanjkljaji, visoki obrestni stroški in velike potrebe po refinanciranju dolga povišali dolgoročni dolg na 4,9 bilijona dolarjev, navaja S&P, pri čemer znesek ne vključuje zakladnih menic in drugih oblik javnega dolga, kot je dolg na lokalni ravni.
Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa o znižanju davkov bi lahko še dodatno poslabšal težave z javnim dolgom.
S&P ocenjuje, da bo ameriški fiskalni primanjkljaj v letošnjem in prihodnjem letu ostal nad šestimi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), vendar poudarja, da status dolarja kot de facto svetovne rezervne valute omogoča ameriškim javnim financam “znatno prilagodljivost”.
Kitajska naj bi dolgoročno zadolževanje povečala za več kot 370 milijard dolarjev na skupno 2,1 bilijona dolarjev, saj skuša spodbuditi domače gospodarstvo. Izven skupine G7 in Kitajske pa naj bi raven zadolževanja ostala približno enaka.
EU poleg vprašanja obrambe razmišlja o možnosti skupnega zadolževanja ob začetku priprave prihodnjega proračunskega okvira. Zamisel je priljubljena v Španiji, Italiji in Franciji, a manj v Nemčiji in drugih severnoevropskih državah.
Skupna količina dolga bi letos lahko dosegla 70,2 odstotka svetovnega BDP. Od leta 2022 dolg narašča, vendar je še vedno pod 73,8 odstotka, kolikor je znašal leta 2020, ko je pandemija sprožila eksplozijo javne porabe in podpornih programov.
S&P od globalne finančne krize opozarja na poslabšanje kreditnih bonitet za številna velika gospodarstva. Zmanjšalo se je namreč število dolžnikov z bonitetno oceno AAA, kar velja tudi za ZDA in Združeno kraljestvo.
Preberite več:
Sifon-Arevalo poudarja, da je med vlagatelji še prisoten interes za nakup dolga, vendar visoki stroški zadolževanja negativno vplivajo na infrastrukturne investicije, kar se odraža tudi na političnem prizorišču.
“Rast fiskalno konservativnejših sil ni nepovezana z dejstvom, da smo bili priča ogromnemu povečanju proračunskih primanjkljajev in dolga,” meni Sifon-Arevalo.
