Po intenzivnih pogajanjih v Ženevi v zadnjih dveh tednih dogovora o novem globalnem pravno zavezujočem sporazumu za zaustavitev onesnaževanja s plastiko ni bilo mogoče doseči. Predlog osnutka, ki ga je v zadnjem trenutku pripravil predsedujoči Medvladnemu pogajalskemu odboru za plastiko, ambasador Luis Vayas, ni bil sprejet, zato je bilo zasedanje prekinjeno in bo nadaljevanje določeno pozneje.
Slovenija je skupaj z Evropsko unijo vztrajala pri visokih ciljih sporazuma. Na srečanju Medvladnega odbora (INC) se je aktivno udeležil tudi državni sekretar Uroš Vajgl, ki je poleg glavnih pogajanj vodil tudi več bilateralnih srečanj.
EU vztrajno nasprotuje kompromisom na račun ambicij
EU in države članice so izrazile razočaranje, da dogovor ni bil sprejet, a so hkrati poudarile, da kompromis na vsak način ni sprejemljiv. Evropska unija vztraja pri celovitem pristopu, ki mora zajemati celoten življenjski cikel plastike – od proizvodnje pa vse do ravnanja z odpadki. Tak pristop predvideva postopno krepitev ukrepov, kot so omejitev nevarnih kemikalij, zmanjševanje nepotrebnih plastičnih izdelkov in omejitev skupne proizvodnje plastike.
Večina držav, številna podjetja in nevladne organizacije podpirajo takšno ambiciozno vizijo. Največji odpor prihaja s strani nekaterih največjih proizvajalk nafte, ki želijo omejiti ukrepe zgolj na področje ravnanja z odpadki. Kljub temu je EU skupaj s približno 120 državami uspela ohraniti potrebne ambicije in zagotoviti nadaljevanje pogajanj.
Zakaj je globalni sporazum ključnega pomena?
Plastično onesnaževanje velja za eno največjih okoljskih groženj našega časa. Svetovna proizvodnja plastike presega 460 milijonov ton letno, več kot 90 odstotkov pa se nikoli ne reciklira. Plastika pogosto konča v naravi – na tleh, v rekah in oceanih, vpliva pa tudi na prehranjevalno verigo, saj mikroplastika vstopa v hrano, pitno vodo in celo zrak. Po ocenah ZN se lahko proizvodnja plastike do leta 2060 potroji, če ne bodo sprejeti učinkoviti ukrepi.
Slovenija in EU se zato zavzemata, da novi globalni sporazum:
- pokriva celoten življenjski cikel plastike,
- uvaja obvezne zaveze za zmanjšanje proizvodnje plastike,
- omejuje nevarne kemikalije in nepotrebne izdelke,
- spodbuja prizadevanja za zmanjšanje porabe in ponovno uporabo plastike.
Preberite več:
Na zasedanju je sodelovalo več kot 3.600 predstavnikov iz 180 držav, skupaj z 583 nevladnimi in 35 medvladnimi organizacijami ter 315 predstavniki medijev, ki so se strinjali, da je prihodnost sveta brez plastičnega onesnaženja mogoča, vendar le, če bo dogovor dovolj ambiciozen ter zavezujoč na globalni ravni.
