Slovensko poroštvo za evropsko posojilo Ukrajini, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem, bo moral odobriti državni zbor, je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju poudaril premier Robert Golob. Po njegovih besedah je malo verjetno, da bi se to zgodilo še v tem mandatu DZ.
Voditelji držav članic unije, med njimi premier Golob, danes na vrhu v Bruslju razpravljajo o možnostih financiranja 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026–2027. Ena od rešitev predvideva zadolževanje unije na kapitalskih trgih z uporabo proračunskih rezerv EU, ki bi jih podprle poroštva članic.
Druga možnost pa predvideva izposojo sredstev, pridobljenih iz ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino. Evropska komisija bi si pri finančnih institucijah v EU, ki hranijo rusko premoženje, izposodila sredstva, ki so nastala iz dospelih ruskih obveznic, in jih posodila Kijevu. Posojilo bi Ukrajina odplačala šele, ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo.
Za ta predlog bi bila potrebna podpora kvalificirane večine članic v Svetu EU, poroštva za posojilo pa bi morale zagotoviti posamezne države. Po trenutnih izračunih bi prispevek Slovenije znašal približno 700 milijonov evrov.
Premier Golob je ob prihodu na vrh pojasnil, da bo odločitev o prispevku Slovenije sprejel državni zbor. “Rad pa bi poudaril, da je realna možnost, da bi slovenski parlament odobril poroštvo še v tem mandatu, minimalna,” je dodal.
Ob tem je premier izpostavil, da je smiselno preučiti različne možnosti financiranja in ne zgolj ene. Kakšno bo končno stališče Slovenije, bo odvisno tudi od pogovorov z Belgijo, ki hrani večino od 210 milijard evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke.
“Obe možnosti imata svoje prednosti, a zagotovo bi bilo za vse enostavneje, če bi našli rešitev na podlagi evropskega proračuna,” je dejal Golob.
Preberite več:
Na vprašanje, ali bo voditeljem uspelo doseči dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini, pa je premier odgovoril: “Jaz mislim, da je odločenost voditeljev, da najdemo pot, velika, in sem prepričan, da nam bo tudi uspelo.”
En odgovor
700 milijonov poroštva za 2-milijonsko državo ni malo. Ampak logika je jasna – posojilo se vrne, ko Rusija plača odškodnino. Torej nikoli ali čez 30 let. Realno gledano je to donacija z dodatnimi koraki. Razumem premierja, da ima raje rešitev preko EU proračuna – tam se tveganje razprši.