Razprava o cenah hrane in inflaciji je v zadnjih tednih zavzela prostor po seji Državnega zbora, kjer je premier Robert Golob odgovoril na poslanska vprašanja o podražitvah nekaterih živil. Po njegovih besedah analiza strokovne skupine jasno kaže, da so za povišanje cen živil, predvsem govejega mesa, v veliki meri odgovorni slovenski deležniki v verigi preskrbe, ki so cene višali v podobnem obsegu. “To pomeni, da so posamezni akterji od proizvajalcev do trgovcev vsi prispevali k višjim cenam,” je pojasnil premier.
Podatki slovenskih institucij kažejo, da višje cene hrane ostajajo eden glavnih prispevkov k inflaciji v Sloveniji. Po podatkih državnega statističnega urada je v letu 2025 skupna stopnja inflacije rastla predvsem zaradi višjih cen hrane in pijače, ki so se občutno dvignile glede na preteklo leto.
Kje se oblikujejo podražitve?
Razprava v Državnem zboru se je osredotočila predvsem na dvig cen mesa, še posebej govejega in telečjega, ki je bil eden največjih gonilcev podražitev na polici. Po ocenah strokovne skupine so vsi deležniki v verigi, od proizvajalcev in predelovalcev do trgovcev, zviševali cene v približno enaki meri. To pomeni, da ni eden sam vzrok ali en krivec, ampak več faktorjev, ki so se sešteli, je dejal premier.
Golob je izpostavil, da bi lahko marsikdo pričakoval, da bodo cene najbolj naraščale tam, kjer Slovenija ni samooskrbna, kot je na primer zelenjava. A prav področja, kjer je država bolj samooskrbna (na primer goveje meso), niso izvzeta iz dviga cen. Ravno nasprotno, tam so cene strmo narasle, je poudaril premier.
Po njegovih besedah višje cene ne “izpuhtijo v tujino”, ampak ostanejo v domačem sistemu, kar pomeni, da so pri vseh korakih nekateri akterji lahko ustvarili višje zaslužke. Omenil je, da je strokovna analiza pokazala enakomerno rast cen skozi celotno verigo, brez ene same točke, ki bi bila glavni krivec.
Kako se razvija inflacija?
Golob je v odgovoru opozoril, da se inflacija v Sloveniji ni pojavila v vakuumu. Celotna Evropa se sooča z dražjo hrano in višjimi cenami življenjskih potrebščin, prav tako pa so posledice pandemije in logističnih težav še vedno zaznavne v dobavnih verigah. Po podatkih Statističnega urada RS je v novembru 2025 inflacija potrošniških cen znašala približno 2,3 %, pri čemer so se cene hrane in nealkoholnih pijač zvišale za okoli 5 % letno, kar je pomemben prispevek k skupni rasti cen.
Čeprav je rast cen hrane za mnoge občutna, Golob opozarja, da se trendi umirjajo. Po njegovem pričakovanju naj bi se rast cen hrane v prihodnjih mesecih postopoma umirila, deloma zaradi stabilizacije svetovnih cen in deloma zaradi ukrepov, ki jih vlada načrtuje.
Trije glavni vladni ukrepi
Premier je opozoril na tri ključne ukrepe, ki jih vlada izvaja ali načrtuje za omilitev učinka višjih cen prehrane na gospodinjstva:
- Prizadevanja za čim nižjo splošno inflacijo, da se ne prenese pretirano na gospodinjstva.
- Skrb za višjo realno rast plač in pokojnin, ki pomaga ljudem ohraniti kupno moč kljub višjim cenam.
- Uvedba obveznega zimskega regresa, kot dodatne pomoči v času, ko se potrošnja povečuje zaradi praznikov in zimskih stroškov.
Golob je poudaril, da te politike skupaj lahko pomagajo ohraniti nizko stopnjo revščine in blažiti učinke dražjih osnovnih dobrin, kar je po njegovih besedah tudi cilj vlade.
Kritike in nasprotniki: problem ni enostaven
Medtem ko vlada govori o umirjanju rasti cen in odgovornih ukrepih, nekateri gospodarski in potrošniški krogi opozarjajo, da cene hrane niso samo slovenski problem, saj cene hrane narašča po vsej Evropi in svetu zaradi širših ekonomskih ter geopolitičnih dejavnikov. Podatki Evropske centralne banke kažejo, da so cene hrane v evrskem območju še vedno nad želeno inflacijsko ciljno ravnjo, čeprav se rast upočasnjuje.
Na drugi strani pa kritiki menijo, da mora vlada bolj jasno nasloviti strukturo cenovne verige in pregledati, ali obstajajo neupravičene marže ali pomanjkljiva konkurenca v trgovinski verigi. Prav zato so na ministrstvu za kmetijstvo potekali sestanki s pomenljivimi akterji verige preskrbe s hrano, kjer so si prizadevali razjasniti, kje v verigi nastajajo največji stroški.
Podražitve hrane ostajajo ena največjih gospodinjskih skrbi, ki jo občutijo številne družine po Sloveniji. Premier Robert Golob je jasno sporočil, da analiza strokovne skupine ne kaže na enega samega krivca, temveč da so vsi deležniki v slovenski verigi preskrbe s hrano prispevali k višjim cenam. To pomeni, da je problem celosten in zahteva celovite rešitve, ne le lokalnih popravkov.
Preberite več:
Po njegovih besedah se trend rasti cen hrane začenja umirjati in vlada bo nadalje delovala na znižanju inflacije, dvigu realnih prihodkov in dodatnih socialnih ukrepih. Čeprav to ni rešitev vseh težav, je po premierjevih besedah pomemben korak k stabilizaciji položaja slovenskih potrošnikov.
