Premier Robert Golob je v državnem zboru ob poslanskem vprašanju Meire Hot izpostavil, da Slovenija v letu 2025 v evropskem proračunu ni pustila niti centa. Po njegovih besedah je država izkoristila vsa razpoložljiva evropska sredstva in s tem uspešno zaključila tako tekoče leto kot tudi iztekajoče se kohezijsko obdobje. A ključnega pomena po njegovem ni zgolj višina počrpanih sredstev, temveč sprememba njihove namembnosti.
Razprava je potekala v kontekstu opaznega pospeška pri črpanju kohezijskih sredstev, ki ga potrjujejo tudi podatki Evropske komisije. Slovenija je bila še v prvi polovici lanskega leta na repu držav članic glede števila projektov v izvajanju, nato pa je v nekaj mesecih napredovala za enajst mest in se povzpela tik nad evropsko povprečje. Podoben premik je bil zabeležen tudi pri dejanskih plačilih iz bruseljske blagajne v slovenski proračun.
Pomemben del sredstev za sanacijo posledic poplav
Slovenija je iz Evropskega solidarnostnega sklada prejela 428,5 milijona evrov, kar je po oceni vlade pomembno razbremenilo javne finance in omogočilo hitrejšo obnovo prizadetih območij. Golob je ob tem poudaril, da to ni bila izjema, temveč del širšega vzorca uspešnega zaključevanja evropskih finančnih obdobij, saj je država že ob zaključku prejšnje perspektive počrpala več kot sto odstotkov razpoložljivih sredstev.
Osrednje sporočilo premierjevega nastopa pa je bilo usmerjeno v spremembo filozofije porabe evropskega denarja. Če so bila sredstva v preteklosti večinoma namenjena osnovni infrastrukturi, kot so ceste, vodovodi in kanalizacija, se zdaj po njegovih besedah vse bolj usmerjajo v projekte, ki ustvarjajo dolgoročno dodano vrednost. Med njimi je omenil razvoj železniške infrastrukture, tretjo razvojno os, projekte v Šaleški dolini, superračunalnik v Mariboru ter številne raziskovalne in razvojne pobude.
Zmanjševanje razlik med vzhodno in zahodno Slovenijo
Vlada zato poleg sprememb pri porabi sredstev pripravlja tudi sistemske rešitve na področju regionalnega razvoja. Med njimi sta novela zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in nova strategija regionalnega razvoja za obdobje do leta 2050.
Ena ključnih novosti je uvedba individualizirane razvojne politike, ki upošteva posebnosti posameznih regij. Po Golobovih besedah prejšnji enotni kriteriji niso dali želenih rezultatov, saj Slovenija ni razvojno homogena. Novi pristop naj bi regijam omogočil, da sredstva usmerjajo v področja, kjer imajo največji potencial, namesto da sledijo enotnim rešitvam, oblikovanim v prestolnici.
Kot je še poudaril premier, so regije na takšen pristop pripravljene. Posavje vidi svojo priložnost v energetiki, Obala v logistiki in pomorstvu, Pomurje v kmetijstvu in geotermalni energiji, Maribor pa v znanosti in kulturi.
Preberite več:
Po Golobovi oceni je prav ta kombinacija ciljno usmerjene porabe in regionalne avtonomije tista razlika, ki zaznamuje aktualni mandat in ki bi lahko odločilno vplivala na razvoj države v prihodnjih letih.
