Googlova matica v 24 urah zbrala 32 milijard dolarjev dolga za dirko v umetni inteligenci

Foto: Colin / Wikimedia Commons / CC BY-SA 4.0

Alphabet, matica Googla, je v manj kot 24 urah na trge treh valut plasiral skoraj 32 milijard dolarjev dolga in ob tem postavil vrsto rekordov na obvezniških trgih.

V ponedeljek je podjetje na dolarski trg poslalo izdajo, sprva načrtovano pri 15 milijardah dolarjev. Po poročanju Australian Financial Review so naročila dosegla 140 milijard, zato je Alphabet izdajo povečal na 20 milijard, daleč največjo v zgodovini podjetja. Dolg je razdelil v sedem tranš, najdaljšo z ročnostjo do leta 2066. Premija nad ameriškimi zakladnimi obveznicami se je pri tej tranši med samo tržno aktivnostjo znižala z 1,2 odstotne točke na 0,95, kar pomeni, da so kupci Alphabetov dolg jemali še ceneje od pričakovanega.

Dan pozneje je Alphabet zaključil premieri na funtskem in švicarskem trgu. Kot poroča Bloomberg, je funtska izdaja v petih tranšah dosegla rekordnih 5,5 milijarde funtov (7,6 milijarde dolarjev) in presegla prejšnji rekord National Grida iz leta 2016 s 3 milijardami funtov. Naročila za funtski dolg so dosegla 24 milijard funtov. Švicarska izdaja je prav tako postavila rekord na svojem trgu, presegla je 3,05 milijarde švicarskih frankov (3,5 milijarde dolarjev) in prehitela Rochejev rekord iz leta 2022.

Posebno zgodbo znotraj te izdaje pa piše 100-letna obveznica. Alphabet jo je prodal v obsegu ene milijarde funtov (1,4 milijarde dolarjev), s čimer postaja prvi tehnološki koncern po Motoroli leta 1997, ki se je odločil za tako dolgo ročnost. Naročil je bilo za 9,5 milijarde funtov, torej desetkrat več od ponujenega obsega. Nobena druga funtska tranša ni pritegnila toliko zanimanja.

Doslej so na funtskem trgu stoleten dolg izdale le Univerza v Oxfordu (2017), dobrodelna fundacija Wellcome Trust (2018) in francoski energetski velikan EDF (2021), vsi trije v obdobju, ko so bile obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh. Da se zdaj 28 let staro tehnološko podjetje pridruži klubu, ki ga sicer sestavljajo osemsto let stara univerza, britanska znanstvena fundacija in državni energetski koncern, je zgovorno. Funtski trg je za tako dolge ročnosti privlačen zato, ker britanski pokojninski skladi in zavarovalnice nenehno iščejo dolgoročna sredstva za pokrivanje svojih obveznosti.

Zbrana sredstva bodo večinoma šla za podatkovne centre, čipe in infrastrukturo za model umetne inteligence Gemini in oblačne storitve. Alphabet je prejšnji teden napovedal, da bodo letošnje kapitalske naložbe dosegle do 185 milijard dolarjev, dvakrat več kot lani in več, kot je podjetje porabilo v preteklih treh letih skupaj.

Podobno ravna celotna industrija. Prejšnji teden je Oracle plasiral 25 milijard dolarjev obveznic in pritegnil rekordnih 129 milijard dolarjev naročil. Po oceni Morgan Stanleyja bodo veliki oblačni ponudniki, tako imenovani hiperskalarji, letos najeli za 400 milijard dolarjev dolga, dvainpolkrat več kot leta 2025. Kapitalske naložbe štirih največjih ameriških tehnoloških podjetij naj bi letos dosegle okrog 650 milijard, skupna poraba za infrastrukturo umetne inteligence pa naj bi do leta 2029 dosegla tri bilijone dolarjev, ocenjuje Bloomberg Intelligence.

Vishwas Patkar, vodja strategije ameriških kreditov pri Morgan Stanleyju, je v analizi opozoril, da bi ta val izdaj lahko razširil kreditne premije po vzoru iz let 1997 in 1998, ko je prevelika ponudba vodila v kreditno podražitev. Alphabet sam je v letnem poročilu, objavljenem tik pred izdajo, prvič izrecno navedel tveganja, povezana z umetno inteligenco: možnost presežnih zmogljivosti in nevarnost, da bo umetna inteligenca spodjedla jedro poslovnega modela, torej iskanje in oglaševanje. Po podatkih analitske hiše Pivotal Research naj bi prosti denarni tok podjetja letos padel na 8,2 milijarde dolarjev s lanskih 73,3 milijarde, torej za dobrih 88 odstotkov. Alphabet sicer razpolaga z več kot 125 milijardami dolarjev denarnih rezerv.

Investitor Michael Burry, ki je zaslovel z napovedjo finančne krize leta 2008, je na omrežju Substack opozoril, da je Motorola ob izdaji stoletne obveznice leta 1997 veljala za vodilno ameriško tehnološko podjetje. Danes je po tržni kapitalizaciji na 232. mestu s komaj 11 milijardami dolarjev prihodkov. Alex Ralph, soupravitelj sklada Nedgroup Investments Global Strategic Bond Fund, je bil zadržan. “Pri večini podjetij ne bi mogel upravičiti tako dolge ročnosti, še posebej ne pri podjetjih, izpostavljenih nenehno spreminjajočemu se okolju,” je dejal za Bloomberg. “Stoletne obveznice imajo navado, da napovedujejo vrhunec trga.”

Alphabetov dolgoročni dolg se je lani početveril na 46,5 milijarde dolarjev, letos pa se bo s to izdajo približal 80 milijardam. Teden dni, ki je razgalil obseg finančne tekme v umetni inteligenci, je obenem postavil vprašanje, na katero ne more odgovoriti nobena knjiga naročil: ali bo ta stava ustvarila dovolj vrednosti, da pokrije račun.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji