Nadpovprečno toplo in vetrovno vreme v zadnjih 30 dneh je na Gorenjskem in v osrednjem delu države povzročilo sušne razmere v površinskem sloju tal, je objavila Agencija RS za okolje (ARSO). Največji vodnobilančni primanjkljaj beležijo v Zgornjesavski dolini, na preostali Gorenjski in v Ljubljani z okolico, kjer bi za vrnitev na običajne razmere potrebovali od 40 do 70 milimetrov dežja. Na vremenski postaji Letališče Lesce so v celotnem mesecu izmerili le šest milimetrov padavin.
Zmerno sušne razmere ARSO beleži tudi na Koroškem, Bovškem, Notranjskem, Obali, Goriškem, v Pomurju ter v delih Podravja in savinjske regije. Običajno namočenost tal ohranja le jugovzhodni del države. Večina rek po državi ima ustaljene pretoke, a prevladuje mala vodnatost. Gladine podzemne vode so bile v začetku aprila v večini države običajne, najnižje pa na Ljubljanskem barju, v Savinjski kotlini in v dolini Vipave.
Suša za slovensko kmetijstvo ni nova. V obdobju med letoma 2003 in 2023 je kmetijstvo zaradi naravnih nesreč utrpelo za več kot 960 milijonov evrov škode, od tega največji del zaradi suše, ki je sama prispevala več kot 400 milijonov. Država je oškodovanim kmetom v tem obdobju odobrila 165 milijonov evrov pomoči, navaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v gradivu za sejem AGRA 2024.
Računsko sodišče je leta 2023 ugotovilo, da ministrstvo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni obravnavalo kot prednostno nalogo. V obdobju od 2018 do 2022 ni pripravilo niti ocene ranljivosti kmetijstva niti strategije prilagajanja, ukrepi pa so bili pogosto le odziv na že nastalo škodo, piše Delo. Ministrstvo je za ukrepe prilagajanja v obdobju 2015 do 2021 namenilo okrog 23 milijonov evrov letno, a je večino sredstev usmerilo v posredne ukrepe, ne v neposredno zaščito pred sušo.
Slovenija je sicer ena najbogatejših evropskih držav z vodo, a je delež namakalnih kmetijskih površin med najnižjimi v EU. V namakalnih sistemih je zajetih le okrog 7.000 hektarjev zemljišč, kar je pod 1,4 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo je avgusta 2024 na sejmu v Gornji Radgoni organiziralo poseben posvet z naslovom “Bo kmetijstvo brez namakanja še lahko obstalo?” Odgovora za zdaj ni.
