Gorivo dražje za približno 15 centov na liter: kje smo s cenami goriv v primerjavi s sosedi?

Podražitev pogonskih goriv, ki je začela veljati v danes (torek), prihaja v trenutku, ko slovenski trg goriv ni pod pritiskom le zaradi globalnih cen, temveč tudi zaradi logističnih težav in posebnega regulativnega modela. Kombinacija višjih cen, državnih ukrepov in vključitve vojske v dobavo ustvarja precej bolj kompleksno sliko, kot jo kažejo same številke na cenikih.

Od 24. marca bodo regulirane cene znašale 1,581 evra (prej 1,466 evra) za liter bencina, 1,696 (prej 1,528 evra) evra za liter dizla in 1,342 (prej 1,159 evra) evra za liter kurilnega olja. Gre za opazen skok glede na prejšnje obdobje, kljub temu da država aktivno blaži rast cen.

Vlada je znižala trošarine na dizel in kurilno olje ter začasno odpravila okoljsko dajatev. Brez teh ukrepov bi bile cene bistveno višje. Po ocenah vlade bi bencin stal okoli 1,75 evra, dizel skoraj 1,92 evra ter kurilno olje okoli 1,59 evra. Država torej dejansko absorbira del podražitve in s tem omejuje vpliv na inflacijo in stroške gospodarstva.

Pri konkretni porabi so razlike hitro vidne, saj stane 50 litrov bencina 79,05 evra, 50 litrov dizla pa 84,80 evra. Pri kurilnem olju je učinek še večji. Za 1.000 litrov bo treba odšteti 1.342 evrov, kar pomeni občutno višji strošek za gospodinjstva.

Logistika razkriva drugo plast problema

Podražitev prihaja v času, ko so se na nekaterih Petrolovih črpalkah pojavile motnje pri dobavi goriva. Te niso posledica pomanjkanja, temveč logističnih omejitev.

Država je zato aktivirala Slovensko vojsko, ki z dodatnimi vozniki pomaga pri transportu goriva. Ta poteza jasno kaže, da oskrba z gorivom presega okvir trga in spada med kritično infrastrukturo.

Petrol oskrbo izvaja prek zunanjih prevoznikov, medtem ko sam upravlja razporeditev dobav. V primeru večjih obremenitev se lahko sistem hitro znajde pod pritiskom.

Slovenija in tujina: kje smo s cenami?

V primerjavi z državami v regiji Slovenija ostaja nekje v sredini, predvsem zaradi regulacije cen.

Primerjava cen goriv (približne vrednosti)

Slovenija ima zaradi regulacije praviloma nekoliko nižje ali stabilnejše cene kot Italija in Avstrija ter nekoliko nižje kot na Hrvaškem, kjer je država prav tako aktivno posegla v trg.

Posebnost slovenskega trga je tudi dvojni sistem. Medtem ko so cene izven avtocest regulirane, so na avtocestah prepuščene trgu. To pomeni, da vozniki na avtocestah že plačujejo višje cene, kar ustvarja razlike v državi.

Kaj stoji za rastjo cen?

Cene goriv se oblikujejo na podlagi gibanja cen nafte na svetovnih trgih in tečaja dolar–evro. Po novem se bodo v Sloveniji usklajevale tedensko, kar pomeni hitrejši prenos globalnih sprememb.

To povečuje nihanja in zmanjšuje časovni zamik med svetovnim trgom in domačimi cenami.

Aktualna situacija razkriva širši problem. Trg goriv ni pod pritiskom le zaradi cen, temveč tudi zaradi organizacije in logistike. Na eni strani država blaži rast cen z davčnimi ukrepi, na drugi strani pa mora posegati tudi operativno, da zagotovi dobavo. Sistem je torej pod pritiskom na več ravneh hkrati.

Situacija na trgu goriv nam pravi, da ostaja energija ena ključnih točk gospodarstva. Višje cene se hitro prelijejo v transport, logistiko in končne cene izdelkov. V kombinaciji z logističnimi težavami to ustvarja dodatno negotovost med prebivalci, ki presega običajne tedenske podražitva.

Slovenija ima trenutno sistem, ki cene omejuje, a hkrati razkriva odvisnost od učinkovite logistike in državnih ukrepov. Trg goriv ni več zgolj ponudba in povpraševanje, ampak tudi organizacija in politika.