Slovensko gospodarstvo se sooča z zaskrbljujočim poslabšanjem gospodarske klime. Vrednost kazalnika gospodarske klime je v juniju padla na –4,2 odstotne točke, kar je 2,0 odstotne točke manj kot mesec prej. Tudi v primerjavi z lanskim junijem je gospodarska klima, po podatkih državnega statističnega urada, nižja za 2,8 odstotne točke.
Za upad so odgovorni vsi ključni sektorji gospodarstva. Zaupanje se je zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, storitvenem sektorju, trgovini na drobno, gradbeništvu in med potrošniki. Največje padce so zabeležili v predelovalnih dejavnostih in trgovini na drobno.
Predelovalne dejavnosti: manj zaupanja, a več delovne sile
V predelovalnih dejavnostih se je kazalnik zaupanja na mesečni ravni znižal za 1 odstotno točko, na medletni pa celo za 4 odstotne točke. V primerjavi s povprečjem preteklih let je zaupanje nižje za 10 odstotnih točk. Kljub temu so nekoliko bolj optimistični glede pričakovane proizvodnje, ki je narasla za 1 odstotno točko.
Po drugi strani pa so se povečale zaloge končnih izdelkov in skupna naročila so upadla, kar kaže na manjšo aktivnost naročanja. Zanimivo je, da se je kopičenje delovne sile povečalo – mesečno za 1 odstotno točko, medletno za 5 odstotnih točk, kar lahko pomeni, da podjetja kljub negotovosti ohranjajo zaposlovanje.
Trgovina na drobno: občuten padec zaupanja
Najbolj izrazito poslabšanje je zaznati v trgovini na drobno, kjer je kazalnik zaupanja upadel za kar 8 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjim mesecem in za 23 odstotnih točk v primerjavi z lanskim junijem. Pod povprečjem dolgoletnih vrednosti je za 11 odstotnih točk.
Padca sta povzročila predvsem nižja prodaja in višje zaloge, kar kaže na manjšo prodajno aktivnost in kopičenje blaga. Kljub temu pa so trgovci nekoliko bolj optimistični glede prihodnje prodaje. Zaposlovanje v trgovini se je rahlo povečalo, kar kaže na pripravljenost podjetij za morebitne spremembe trga.
Gradbeništvo in storitve: manjše spremembe, a previdnost ostaja
V gradbeništvu je kazalnik zaupanja upadel za 1 odstotno točko glede na prejšnji mesec, medtem ko je na medletni ravni ostal nespremenjen in je še vedno nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Zmanjšala sta se naročila in pričakovano zaposlovanje, medtem ko se je na letni ravni znižalo kopičenje delovne sile.
V storitvenih dejavnostih je zaupanje na mesečni ravni padlo za 2 odstotni točki, medletno pa je ostalo enako in nad dolgoletnim povprečjem. Poslabšali so se vsi trije kazalniki, ki sestavljajo zaupanje – poslovni položaj, trenutno in pričakovano povpraševanje. Kljub temu se je kopičenje delovne sile rahlo povečalo.
Poslabšanje gospodarske klime v Sloveniji kaže na previdnost podjetij in potrošnikov v vseh ključnih sektorjih. Čeprav nekateri kazalniki, kot je zaposlovanje, kažejo na določeno odpornost, pa so večinoma signali zaskrbljujoči. Gospodarstvo bo v prihodnjih mesecih potrebovalo stabilnejše razmere, da se bo zaupanje lahko ponovno okrepilo.
