Aktualni gospodarski kazalniki kažejo, da se je gospodarska rast v Sloveniji na začetku leta nadaljevala, vendar se ob zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu povečujejo tveganja za rast in inflacijo, ugotavlja Banka Slovenije v najnovejšem pregledu makroekonomskih gibanj.
Po napovedih centralne banke naj bi slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju letos zraslo za približno 0,5 odstotka na četrtletni ravni, medtem ko je bila rast bruto domačega proizvoda v zadnjem četrtletju lani 2,0 odstotka na letni ravni.
Rast v evrskem območju poganjajo storitve
Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na začetku leta nadaljevala predvsem zaradi rasti storitvenega sektorja. Obenem se kažejo prvi znaki izboljšanja tudi v predelovalnih dejavnostih. Kazalnik PMI za industrijo se je februarja prvič po šestih mesecih povzpel nad mejo, ki ločuje krčenje od rasti.
Inflacija v evrskem območju je februarja znašala 1,9 odstotka, kar je blizu cilja denarne politike Evropske centralne banke. Osnovna inflacija pa je bila nekoliko višja in je dosegla 2,4 odstotka.
Vojna povečuje tveganja, izvoz in potrošnja pod pritiskom
Ob stopnjevanju vojne na Bližnjem vzhodu so se v začetku marca povečala tveganja za gospodarsko rast. Motnje na energetskih trgih so povzročile močno rast cen energentov, kar lahko vpliva na višjo inflacijo v prihodnjih mesecih.
Po ocenah Banke Slovenije se lahko podražitve energentov že v kratkem prenesejo v višje cene za podjetja in gospodinjstva. V slovenskem gospodarstvu razmere za izvoznike ostajajo zahtevne, kar je povezano predvsem s šibkejšo industrijsko aktivnostjo v Evropi.
Hkrati se kažejo tudi znaki umirjanja domače potrošnje. Realna rast kartičnih plačil se je upočasnila, vrednost davčno potrjenih računov pa se je zmanjšala. Nekoliko šibkejše so bile tudi ocene povpraševanja v gradbeništvu in storitvah.
Razlike med javnim in zasebnim sektorjem
Na trgu dela se je število zaposlenih decembra po enoletnem padanju ponovno povečalo. Medletna rast je znašala 0,3 odstotka, predvsem zaradi zaposlovanja v javnem sektorju.
V zasebnem sektorju se je zaposlenost še naprej zmanjševala, zlasti v predelovalnih dejavnostih. Razlike se kažejo tudi pri plačah. Povprečna bruto plača je bila decembra na letni ravni nižja za 0,5 odstotka, pri čemer je v zasebnem sektorju upadla, v javnem sektorju pa se je povečala za skoraj 10 odstotkov.
Inflacija ponovno nekoliko višja
Inflacija v Sloveniji, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je februarja dosegla 2,8 odstotka. Rast cen je bila predvsem posledica energentov. Cene hrane so se zvišale za 4,3 odstotka, vendar se njihova rast postopno umirja. Nasprotno pa se je okrepila rast cen storitev, predvsem zaradi višjih stroškov dela.
V poročilu Banke Slovenije je poseben poudarek namenjen tudi investicijam podjetij. Analiza kaže, da so investicije slovenskih podjetij v zadnjem desetletju zaostajale za primerljivimi državami evrskega območja.
To ni posledica pomanjkanja financiranja. Slovenska podjetja imajo relativno nizko zadolženost in dostop do kreditov ni pomembna omejitev.
Podjetja kot glavne ovire za investiranje navajajo negotovost poslovnega okolja, pomanjkanje usposobljene delovne sile ter administrativna in davčna bremena.
Preberite več:
Poročilo opozarja tudi na strukturo financiranja investicij. Banke večinoma financirajo tradicionalne naložbe, kot so oprema, stroji in nepremičnine. Po drugi strani je podpora slabša pri naložbah v inovacije, digitalno preobrazbo ter intelektualno lastnino, kar bi lahko v prihodnjih letih dodatno oslabilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
