Gospodarska rast Slovenije v 2026 okoli dveh odstotkov

Slovensko gospodarstvo naj bi letos raslo nekoliko hitreje kot lani, vendar večjega pospeška gospodarske aktivnosti v prihodnjih letih ni pričakovati. Po pomladanski napovedi gospodarskih gibanj bo rast bruto domačega proizvoda letos dosegla približno 2 odstotka, podobna dinamika pa naj bi se nadaljevala tudi v letih 2027 in 2028.

Obeti za rast so povezani predvsem z izboljšanjem razmer v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije. Po napovedih mednarodnih institucij naj bi se gospodarska aktivnost letos nekoliko okrepila v Nemčiji in Avstriji, ki sta med največjimi izvoznimi trgi slovenskega gospodarstva. Kljub temu evropsko gospodarstvo ostaja pod pritiskom strukturnih težav, konkurenčnih pritiskov in geopolitičnih negotovosti, so je Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) zapisal v svoji pomladanski napovedi gospodarskih gibanj.

Okrevanje izvoza in javne investicije

Izvozno usmerjeni del slovenskega gospodarstva naj bi se letos postopno okrepil, predvsem zaradi izboljšanja razmer v industrijski proizvodnji najpomembnejših trgovinskih partneric. K okrevanju bodo prispevale tudi investicije v farmacevtski in avtomobilski industriji.

Rast investicijske aktivnosti se bo nadaljevala predvsem zaradi javnih investicij, medtem ko naj bi rast zasebnih poslovnih investicij ostala bolj zadržana. Negotovosti v mednarodnem okolju in stroškovni pritiski namreč še naprej omejujejo investicijske odločitve podjetij. Stanovanjske investicije naj bi se po dveh letih upadanja postopno začele povečevati.

Večja potrošnja gospodinjstev

Zasebna potrošnja naj bi letos rasla hitreje kot lani, saj se bo bolj približala rasti razpoložljivega dohodka. Lani so gospodinjstva zaradi negotovosti povečala stopnjo varčevanja, letos pa naj bi se del tega varčevanja postopno prelil v potrošnjo.

Rast trošenja gospodinjstev bo vplivala predvsem na prihodke v trgovini in storitvenih dejavnostih, povezanih s turizmom, gostinstvom in preživljanjem prostega časa. K temu bo prispevala tudi nadaljnja rast števila tujih turistov.

Državna potrošnja bo letos prav tako nekoliko višja kot lani, predvsem zaradi celotnega izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe v institucijah.

Napoved ključnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo

Trg dela ostaja napet, plače pa še naprej rastejo

Na trg dela vse bolj vplivajo demografske spremembe. Zaradi omejene ponudbe delovne sile naj bi zaposlenost letos stagnirala, brezposelnost pa bo ostala na zgodovinsko nizki ravni.

Velik del novega zaposlovanja bo še naprej temeljil na zaposlovanju tujih delavcev. Hkrati se bo povečalo zaposlovanje v javnih storitvah, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu.

Rast plač naj bi letos dosegla približno 6,7 odstotka, kar je več kot lani. V javnem sektorju se bo sicer rast nekoliko umirila, vendar bo zaradi izvajanja plačne reforme še vedno relativno visoka.

V zasebnem sektorju bo rast plač prav tako ostala razmeroma visoka zaradi pritiskov na trgu dela, dviga minimalne plače ter vpliva zvišanj plač v javnem sektorju.

Inflacija naj bi letos v povprečju znašala približno 2,5 odstotka, kar je podobno kot lani. Še naprej se pričakuje nekoliko hitrejša rast cen storitev in hrane, med drugim zaradi rasti stroškov dela. V prihodnjih letih naj bi se inflacija ob odsotnosti večjih šokov na trgih energentov postopno približala ravni okoli 2 odstotkov.