Januarja se je gospodarsko razpoloženje v območju evra opazno izboljšalo in doseglo najvišjo raven po začetku leta 2023. Kazalnik gospodarskega razpoloženja (ESI), ki ga spremlja Evropska komisija, se je v primerjavi z decembrom zvišal z 97,2 na 99,4 točke. S tem ni le presegel pričakovanj analitikov, temveč se je približal dolgoletnemu povprečju, ki velja za mejo stabilnega gospodarskega okolja.
Pomembno je predvsem to, da izboljšanje ni omejeno na en sam sektor ali državo. Po podatkih Komisije se je zaupanje okrepilo v skoraj vseh glavnih segmentih gospodarstva. V industriji se je indeks zaupanja izboljšal z –8,5 na –6,8 točke, v storitvah s 5,8 na 7,2 točke. Tudi potrošniki so nekoliko manj pesimistični kot ob koncu lanskega leta, saj se je njihov indeks izboljšal z –13,2 na –12,4 točke. Trgovina na drobno kaže podobno sliko: zaupanje se je zvišalo z –6,6 na –5,7 točke.
Edini sektor, kjer ni bilo spremembe, ostaja gradbeništvo
Indeks zaupanja je januarja obstal pri –0,9 točke, kar potrjuje, da visoke obrestne mere in stroški financiranja še naprej zavirajo investicijsko aktivnost, zlasti pri stanovanjskih projektih.
Še pomembnejša od sektorske slike je geografska razpršenost izboljšanja. Razpoloženje se je januarja občutno izboljšalo v vseh šestih največjih gospodarstvih EU – v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Poljskem in na Nizozemskem. To nakazuje, da ne gre zgolj za statistični odboj po šibkem koncu leta, temveč za širše, bolj usklajeno izboljšanje gospodarskih pričakovanj.
Pozitiven signal prihaja tudi s trga dela. Kazalnik zaposlitvenih pričakovanj se je povzpel na 98,2 točke, kar je najvišja raven v zadnjih dvanajstih mesecih. Podjetja očitno pričakujejo stabilnejše povpraševanje in manj negotovosti, kar zmanjšuje pritisk po zadrževanju zaposlovanja.
Preberite več:
Kljub temu podatki še ne pomenijo obrata v klasičnem smislu. ESI ostaja tik pod simbolno mejo 100 točk, ki označuje dolgoročno povprečje. Območje evra tako še ni v fazi izrazite rasti, temveč prej v fazi postopnega stabiliziranja po obdobju visoke inflacije, agresivnega zaostrovanja denarne politike in šibke investicijske dinamike.
