Po turbulentnem začetku leta slovenska privreda kaže znake okrevanja. Statistični urad Republike Slovenije je danes objavil podatke, po katerih je bruto družbeni proizvod v tretjem četrtletju zrasel za 1,7 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani – največja rast v zadnjih treh četrtletjih.
Gre za občutno pospeševanje v primerjavi z drugim četrtletjem, ko je gospodarstvo raslo skromnih 0,7 odstotka, a tudi za popoln preobrat glede na prvo četrtletje, ko je Slovenija zabeležila padec 0,7 odstotka in tako postala najslabše uvrščeno gospodarstvo v evroobmočju.
Investicije nehale padati
Okrevanje v tretjem četrtletju temelji na dveh stebrih: stabilizaciji izvoza in upočasnitvi padca investicij. Gradbeni sektor, ki je mesece vlekel gospodarstvo navzdol, končno kaže znake popuščanja negativnega pritiska. V prvem četrtletju so naložbe v stavbe in infrastrukturo padle za devet odstotkov, stanovanjska gradnja pa je bila še bolj prizadeta – s padcem kar 14,3 odstotka.
Zunanja trgovina, ki predstavlja okoli 120 odstotkov slovenskega BDP, se prav tako stabilizira, potem ko je izvoz v prvem četrtletju praktično stagnil z rastjo vsega 0,1 odstotka. Slovenija tradicionalno dve tretjini svoje trgovine opravlja s članicami Evropske unije, predvsem z Nemčijo in Italijo, kar jo naredi izjemno občutljivo na gibanja pri glavnih partnerjih.
Trg dela vzdržal šok
Kljub gospodarski turbulenci je trg dela ostal stabilen. Stopnja brezposelnosti se je ohranila na zgodovinskem minimumu 3,7 odstotka, medtem ko so plače v letu 2024 rasle za več kot šest odstotkov. Vendar napovedi za prihodnje obdobje kažejo upočasnjevanje – plače naj bi v letu 2025 rasle 5,6 odstotka, v letu 2026 pa 4,7 odstotka.
Inflacija je oktobra dosegla 3,1 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven od maja lani. To je porast v primerjavi s septembrom, ko je inflacija znašala 2,6 odstotka, razlaga pa se predvsem z rastom cen hrane in brezalkoholnih pijač.
Optimistične projekcije za prihodnja leta
Evropska komisija napoveduje, da bo slovensko gospodarstvo v letu 2025 doseglo rast dveh odstotkov, v letu 2026 pa 2,4 odstotka. Okrevanje naj bi spodbudile nižje obrestne mere Evropske centralne banke, priliv EU sredstev, namenjenih obnovi po katastrofalnih poplavah leta 2023, ter povečanje vojaških izdatkov.
Javna potrošnja, ki je v zadnjem četrtletju 2024 rasla solidnih 5,7 odstotka, je upočasnila na 2,6 odstotka na začetku letošnjega leta. Analitiki pričakujejo, da bo njen prispevek k rasti v prihodnjem obdobju skromnejši kot v preteklih letih.
Zasebna potrošnja, ki predstavlja več kot polovico BDP, raste zmerno, a stabilno. V prvem četrtletju so gospodinjstva potrošnjo povečala za vsega 0,4 odstotka, kar je najšibkejši rezultat od leta 2023, vendar se situacija postopoma izboljšuje zahvaljujoč rasti realnih plač.
Tveganja še vedno prisotna
Ekonomisti pa opozarjajo na številna tveganja. Ameriške carine na avtomobile – ki predstavljajo okoli šest odstotkov slovenskega izvoza – pomenijo potencialno nevarnost, prav tako dodatne trgovinske napetosti med Združenimi državami, Kitajsko in Evropsko unijo. Upočasnjevanje gospodarske aktivnosti pri glavnih trgovinskih partnerjih bi lahko dodatno zaviralo slovensko okrevanje.
Banka Slovenije v svoji najnovejši projekciji iz junija opozarja na “precejšnjo globalno negotovost” in ocenjuje, da bi v neugodnem scenariju – ki vključuje dodatne ameriške tarife in vzajemne ukrepe – rast BDP lahko bila za 0,4 odstotne točke nižja letos ter za 0,8 odstotne točke nižja v letu 2026.
Javne finance so po drugi strani v relativno dobrem stanju. Primanjkljaj je v letu 2024 padel na 0,9 odstotka BDP zahvaljujoč začasnim davčnim povišanjem in prihodkom od premoženja. Pričakuje se rahlo povečanje primanjkljaja na 1,3 odstotka BDP v letu 2025, predvsem zaradi uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe in reform plač v javnem sektorju. Javni dolg naj bi postopoma padal s 67 odstotkov BDP v letu 2024 na 63,8 odstotka v letu 2026.
Gibanje slovenskega gospodarstva v letu 2025
| Četrtletje | Rast BDP (letno) | Rast BDP (četrtletno) |
|---|---|---|
| Q1 2025 | -0,7% | -0,8% |
| Q2 2025 | +0,7% | +0,7% |
| Q3 2025 | +1,7% | n/a |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), 14. november 2025
Opomba: Podatki so sezonsko in koledarsko prilagojeni.
