Konkurenčnost gospodarstva je pred vsakimi volitvami ena najbolj obrabljenih besed v političnem besednjaku. A tokrat je pritisk večji kot običajno. Stroški dela rastejo, energija ostaja nepredvidljiva, produktivnost caplja za povprečjem EU, administracija pa še naprej deluje kot tihi zaviralec naložb. Prihodnja vlada, ki jo bo po volitvah 22. marca imenoval novi sklic državnega zbora, bo zato že v izhodišču soočena z vprašanjem, ali je konkurenčnost res razvojna prioriteta ali zgolj priročna predvolilna parola.
Delodajalske organizacije so v svojih sporočilih presenetljivo enotne, vse so za to, da brez razbremenitve dela, stabilnega davčnega okolja in hitrejših postopkov ne bo preboja. V Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da Slovenija nujno potrebuje spremembo odnosa do gospodarstva, manj nezaupanja in več partnerstva. Njihov seznam ukrepov ni nov. Nižji stroški dela za boljše plače in privabljanje kadrov, konkurenčna cena energije, učinkovitejše javne storitve, hitrejše umeščanje v prostor, več vlaganj v digitalizacijo in zeleni prehod ter tesnejše sodelovanje znanosti z gospodarstvom. Novo je predvsem dejstvo, da se čas za odlašanje izteka.
Podoben ton prihaja iz Kluba slovenskih podjetnikov, kjer kot ključno izpostavljajo davčno predvidljivost. Njihova zahteva po večletnem obdobju brez sprememb davkov in prispevkov je jasen signal nezaupanja v dosedanjo prakso stalnih popravkov sistema. Predlagajo tudi poenostavitev dohodnine, zvišanje splošne olajšave, socialno kapico in znižanje davka od dohodkov pravnih oseb. Skratka manj eksperimentiranja in več stabilnosti.
Združenje delodajalcev Slovenije gre še korak dlje in konkurenčnost izrecno postavlja med temeljne razvojne cilje prihodnje vlade. Poleg davčnih razbremenitev poudarjajo potrebo po strukturnih reformah, od poenostavitve postopkov do učinkovitejšega sodstva. Brez tega, opozarjajo, tudi najbolj ambiciozni razvojni programi ostajajo mrtva črka na papirju. Posebej izpostavljajo tudi aktivnejšo politiko privabljanja in zadrževanja kadrov, saj demografski trendi Sloveniji ne gredo v prid.
Trgovinska zbornica Slovenije pa poleg razbremenitve dela in konkurenčne energije odpira še politično občutljivo temo, kar je znižanje DDV na osnovna živila s 9,5 na pet odstotkov. Ob tem opozarjajo na nujnost deregulacije cen naftnih derivatov, odprave administrativnih bremen ter skrajšanja postopkov pri pridobivanju dovoljenj. Brez tega, pravijo, bo težko govoriti o resnem dvigu samooskrbe s hrano in večji odpornosti gospodarstva.
Preberite več:
Skupni imenovalec vseh teh pričakovanj je ta, da gospodarstvo ne pričakuje čudežev, pričakuje pa konsistentnost. Prihodnja vlada bo morala dokazati, da konkurenčnost ni zgolj predvolilna floskula, temveč merljiv cilj.
