Slovenski zdravstveni sistem potrebuje večjo učinkovitost, stabilnejše financiranje in bolj profesionalno upravljanje zdravstvenih ustanov, ocenjuje Strateški svet za zdravje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njihovih ocenah zdravstvo ni zgolj javnofinančni strošek, temveč pomemben dejavnik gospodarske stabilnosti in družbene odpornosti.
Eden največjih izzivov sistema ostajajo čakalne dobe. Podatki kažejo, da se je povprečna čakalna doba za napotnice z oznako “zelo hitro” med aprilom 2024 in decembrom 2025 povečala za 63 odstotkov. Daljše čakalne dobe po ocenah GZS pomenijo zamik diagnoz in zdravljenja, kar povečuje obremenitev zdravstvenega sistema in zmanjšuje zaupanje prebivalstva.
Strateški svet zato predlaga več ukrepov za izboljšanje dostopnosti:
- sistematično upravljanje čakalnih seznamov,
- nadomestilo za neupravičeno odsotnost pacientov,
- večje zaposlovanje zdravstvenih kadrov iz tujine,
- povečanje vpisnih mest na zdravstvenih študijih.
Prispevki višji kot v primerljivih državah
Po podatkih GZS je skupna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji 13,45 odstotka, kar je več kot v primerljivih srednjeevropskih državah. Povprečje v teh državah znaša približno 10,2 odstotka.
Od marca letos zavarovanci plačujejo tudi obvezni mesečni zdravstveni prispevek v višini 39,36 evra. Zbornica zato predlaga ohranjanje trenutnih prispevnih stopenj, uvedbo razvojne kapice na zdravstvene prispevke ter davčne spodbude za prostovoljna zdravstvena zavarovanja.
Bolniške odsotnosti nad evropskim povprečjem
Poseben problem predstavljajo tudi bolniške odsotnosti. V prvi polovici leta 2025 je bilo v Sloveniji povprečno izgubljenih 5,78 delovnih dni na zaposlenega, delež odsotnih zaposlenih pa je dosegel 13,7 odstotka. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki znaša 10,2 odstotka.
Po oceni GZS dolgotrajne odsotnosti predstavljajo breme tako za podjetja kot za sistem socialne varnosti. Med predlaganimi ukrepi so digitalno podprto odločanje o bolniških odsotnostih, hitrejše vračanje zaposlenih na delo in davčne spodbude za preventivne programe v podjetjih.
Strateški svet poudarja tudi potrebo po profesionalizaciji upravljanja zdravstvenih ustanov. Predlagajo uvedbo jasnih kazalnikov uspešnosti za vodstva zdravstvenih zavodov ter večjo ločitev med strateško in operativno vlogo države. Med predlogi so tudi regulatorni peskovniki za uvajanje inovacij in obvezna presoja javno-zasebnega partnerstva pri večjih investicijah v zdravstvu.
Preberite več:
Na GZS poudarjajo, da lahko gospodarstvo s svojimi izkušnjami na področju upravljanja, optimizacije procesov in digitalizacije pomembno prispeva k modernizaciji zdravstvenega sistema. Po njihovih ocenah bi moralo sodelovanje med državo, zdravstveno stroko in gospodarstvom postati trajen mehanizem za razvoj slovenskega zdravstva.
En odgovor
Nadomestilo za neupravičeno odsotnost pacientov je nujno. To bo mogoče stopilo na prste tistim, ki jim je vseeno, če drugi čakajo v vrsti.