Skoraj dve leti po uničujoči ujmi, ki je avgusta 2023 prizadela Slovenijo, je gospodarstvo dobilo pomoči v skupni vrednosti 142,2 milijona evrov. Ta znesek vključuje 35,4 milijona evrov predplačil in 106,8 milijona evrov povračil škode, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Trenutno je v obdelavi le še nekaj vlog za povračilo škode.
Ocene škode je podalo 1239 oškodovancev, ki so skupaj prijavili škodo v vrednosti 384,4 milijona evrov. Škoda na strojih in opremi znaša 169,7 milijona evrov, poškodovane zaloge 91,5 milijona evrov, izgubljeni prihodki pa 123,2 milijona evrov. Od tega so postopki še odprti pri 21 oškodovancih.
Oškodovanci so lahko za predplačila in povračila zaprosili le, če so predhodno oddali oceno škode. Med njimi so nekateri zaprosili za predplačila in povračila, medtem ko so drugi oddali samo ocene škode, niso pa zaprosili za pomoč. V okviru dveh pozivov je zahtevo za predplačilo vložilo 958 podjetij, ki so skupaj prejela omenjenih 35,4 milijona evrov že do februarja 2024.
Pomoč je lahko dosegla do 60 odstotkov ocenjene škode, če je bila ta zavarovana, oziroma do 45 odstotkov, če zavarovanja ni bilo. Za povračilo škode je zaprosilo 1039 oškodovancev, od tega jih je pomoč prejelo 952 podjetij. Nekaj predplačil je bilo tudi vrnjenih zaradi različnih razlogov, v skupnem znesku skoraj 877 tisoč evrov.
Poleg denarne pomoči za odpravo škode je ministrstvo uvedlo še druge ukrepe, kot so odlog plačila kreditov javnih skladov in podpora samozaposlenim. Za velike investicije so pripravili ugodne kredite in subvencije, vendar zanimanje za slednje ni bilo veliko, zato je rok za prijave podaljšan do konca leta 2025.
Najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije je prizadela skoraj dve tretjini države. Po podatkih vlade je škoda zajemala več kot 15.500 prizadetih lokacij, 2000 kilometrov poškodovanih cest, 4000 kilometrov vodotokov ter več kot 13.000 stavb, vključno z 9000 stanovanjskimi objekti. Škodo so povečale tudi številne poškodbe in uničenja mostov. Poplave so odkrile, da dosedanja vlaganja v vodno infrastrukturo niso dovolj, vzdrževanje je bilo pogosto zapostavljeno, objektov pa je bilo preveč zgrajenih na ogroženih območjih.
Preberite več:
Hkrati pa so izjemna solidarnost ljudi, prostovoljcev, gasilcev in hitra odzivnost vlade omilile posledice katastrofe. Vendar pa so sanacijska dela v najbolj prizadetih občinah še vedno zahtevna, obnovitvena prizadevanja pa bodo trajala do stabilizacije območij.
