Slovensko gospodarstvo politiki sporoča, da je prostora za improvizacijo zmanjkalo. Na srečanju Gospodarskega kroga s predstavniki parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank so se jasno izrisale zahteve, ki jih podjetja že leta ponavljajo. Želijo manj obremenitev, več predvidljivosti in razvojne ambicije, ki segajo dlje od enega političnega mandata. Sporočilo je bilo enotno. Brez spremembe smeri Slovenija tvega nadaljnje drsenje v povprečje, izgubo konkurenčnosti in odliv talentov.
Dogodek je združil ključne gospodarske organizacije in politične predstavnike različnih ideoloških usmeritev. V ospredju razprav niso bile politične parole, temveč zelo konkretna vprašanja. Davčna politika, stroški dela, demografija, zdravstvo, infrastruktura, energija in razvojni potencial države. Skupni imenovalec vseh razprav je bilo to, da gospodarstvo potrebuje stabilno, predvidljivo in spodbudno okolje.
Gospodarska rast pod pričakovanji, ukrepi brez učinka
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je opozoril, da je gospodarska rast v Sloveniji že drugo leto zapored nižja od pričakovanj. Čeprav je vlada sprejela nekatere ukrepe, ti po oceni gospodarstva niso dali otipljivih rezultatov ali pa so bili z drugimi odločitvami hitro izničeni. Kot primer je navedel obvezni zimski regres ter predlog zvišanja minimalne plače, ki po mnenju podjetij dodatno povečuje stroške dela v že tako zahtevnih razmerah.
Ob tem se po njegovih besedah že desetletje vlečejo isti strukturni problemi, kot so toga delovnopravna zakonodaja, dolgotrajni postopki za dovoljenja, neučinkoviti razpisi za razvoj ter visoke cene energije, ki posebej bremenijo energetsko intenzivna podjetja. V zadnjih letih pa se tem težavam pridružuje še vse izrazitejša polarizacija med zaposlenimi in podjetji ter negativno dojemanje podjetništva v javnem prostoru.
Uspeh se kaznuje, ne nagrajuje
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je bil v svojih besedah neposreden. Opozoril je na, kot pravi, sprevrženo logiko, v kateri se uspeh podjetnikov vse pogosteje kaznuje z dodatnimi obremenitvami, namesto da bi bil nagrajen. Po njegovem mnenju takšno okolje mladim pošilja nevarno sporočilo, da se znanje, trud in podjetnost ne izplačajo.
Cvar je izpostavil, da obrtniki in podjetniki ne morejo več nositi novih finančnih in birokratskih bremen, ne da bi to imelo posledice za celotno družbo. Če se zaduši tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost in polnijo javne blagajne, so dolgoročno ogroženi tudi sistemi, ki jih financiramo iz teh virov, od šolstva do zdravstva.
Davčni primež in beg talentov
Poseben poudarek je bil namenjen davčni politiki. Gospodarstvo opozarja, da je obdavčitev dela, zlasti visoko izobraženih in inženirskih kadrov, med najvišjimi v primerjalnem mednarodnem okolju. To zmanjšuje privlačnost Slovenije in spodbuja odliv domačih ter tujih talentov.
Predstavniki gospodarstva so bili enotni, da razbremenitev dela ne sme pomeniti novih obremenitev drugje, denimo pri nepremičninah, ki so že obremenjene z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Ključno sporočilo je bilo tudi, da davčna politika potrebuje predvidljivost. Podjetja ne morejo dolgoročno načrtovati razvoja in investicij, če se pravila igre pogosto in nepredvidljivo spreminjajo.
Davčni strokovnjaki so opozorili na pravno negotovost, ki jo ustvarjajo spremembe zakonodaje in neenotne prakse nadzornih organov. Takšno okolje po njihovem mnenju ne spodbuja zaupanja, temveč odvrača vlagatelje in podjetnike.
Razvojne zavore
Razprava se ni ustavila pri davkih. Predstavniki gospodarstva so izpostavili neugodne demografske trende, ki neposredno vplivajo na trg dela, vzdržnost pokojninskega sistema in javne finance. Staranje prebivalstva in upad delovno aktivnih pomenita dodatne pritiske na zdravstveni sistem, kjer izdatki rastejo hitreje od BDP, učinki pa se ne odražajo v boljši dostopnosti.
Posebej problematičen je absentizem, ki je v Sloveniji dosegel zgodovinsko visoke ravni. Podjetja opozarjajo, da dolgotrajne bolniške odsotnosti predstavljajo resno breme in zmanjšujejo konkurenčnost, zato pričakujejo sistemske rešitve in preprečevanje zlorab.
Razvojni potencial ostaja neizkoriščen
Na področju infrastrukture in energetike je gospodarstvo jasno. Slovenija nima prometne ali energetske krize, ima infrastrukturni zaostanek. Avtocestno omrežje ne sledi rasti prometa, železniški sistem pa ne ponuja realne alternative. Na energetskem področju narašča uvozna odvisnost, visoke cene električne energije pa slabijo konkurenčnost industrije.
Podjetja opozarjajo, da neodločnost pri strateških projektih, kot so jedrski in hidroenergetski viri ter posodobitev omrežja, pomeni izgubljene priložnosti, višje stroške in počasnejši zeleni prehod.
V razpravah o razvoju so udeleženci poudarili, da Slovenija razpolaga z znanjem, ljudmi in industrijsko bazo, vendar razvoj zavira počasna izvedba, razdrobljene politike in pomanjkanje ambicije. Brez jasnih prioritet, stabilnega okolja in zadostnih investicij v panoge z visoko dodano vrednostjo bo težko doseči preboj.
Preberite več:
Gospodarstvo ne zahteva privilegijev, temveč pogoje za delo. Manj obremenitev, več predvidljivosti in hitrejše odločitve niso ideološka zahteva, temveč osnovni pogoj, če želi Slovenija ostati konkurenčna in razvojno usmerjena država.
