Govedina, drva in kava so se v enem letu podražili za do 25 odstotkov

Kilogram govejega mesa na polici danes stane četrtino več kot pred letom. Tono peletov, če jo sploh še najdete, boste plačali 500 evrov namesto lanskih 350. In kava, brez katere se Slovenec ne premakne od mize, je v dveh letih poskočila z 10 na 15, ponekod 20 evrov za kilogram. Januarska inflacija po podatkih SURS znaša 2,4 odstotka. A ta številka laže. Pod njo se skrivajo tri podražitve, ki so splošno draginjo presegle za nekajkrat.

Goveje in telečje meso se je po januarskih podatkih SURS na letni ravni podražilo za 24,6 odstotka. Svinjina in perutina zaostajata pri petih odstotkih. Po podatkih Eurostata je govedina v EU lani v povprečju poskočila za deset odstotkov. Slovenija je z 18-odstotno rastjo pristala na četrtem mestu — pred njo so le Nizozemska, Hrvaška in Latvija.

Evropske črede se krčijo in ta trend se ne bo obrnil. Krav molznic in dojilj je vse manj, ker reja govedi sodi med najmanj donosne panoge v kmetijstvu, okoljski predpisi pa so vse strožji. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je za Siol ocenil, da pričakovanj o padcu cen ni smiselno gojiti. Evropska komisija napoveduje postopno umirjanje, a dodaja, da se bodo cene na stare ravni vrnile — nikoli.

Pri govedini pa ima Slovenija še poseben lok. Odkupne cene so pri nas med najnižjimi v EU, maloprodajne pa primerljive z evropskim povprečjem. Razliko poberejo verige predelave in trgovine. Premier Golob je jeseni napovedal ukrepe proti neupravičenim maržam, a rezultatov ni. Avstrijci medtem hodijo po meso v slovenske obmejne trgovine, ker je pri nas za petino ceneje.

Drva, peleti in briketi — kar SURS združuje pod oznako lesno gorivo — so v enem letu dražji za 23,6 odstotka. Samo v januarju so cene skočile za skoraj sedem odstotkov. Zunaj mestnih jeder, kjer plinovodnega omrežja ni, kurijo les. In tam ta številka boli najbolj.

Siol je 15. februarja poročal, da so se cene peletov od oktobra zvišale za 30 odstotkov in se približujejo ravni iz časa energetske krize 2022. Tono peletov razreda A1 pod 500 evrov danes komaj dobite, poleti pa je stala 350. Petrol je za Siol pojasnil, da se je prepletlo več dejavnikov — hladna zima, večje povpraševanje, upočasnjena proizvodnja, saj se surovina v mrazu suši počasneje. Tržni inšpektorat je ob tem začel preverjati prakse nekaterih ponudnikov, pri katerih kupci poročajo o večtedenskih zamudah pri dobavi.

Primerjava dveh SURS-ovih tabel — harmoniziranega indeksa in indeksa pri konstantnih davčnih stopnjah — pokaže, komu država pri ogrevanju vsaj malo pomaga. Kurilno olje se je pocenilo za 12,4 odstotka. Od tega padca so davčne spremembe prispevale 3,9 odstotne točke — skoraj tretjino. Tisti, ki kurijo drva ali pelete, pa davčnih olajšav nimajo nobenih.

Kava se je v enem letu podražila za 17,6 odstotka. Po SURS-ovih podatkih za celotno 2025 je kilogram klasične kave v trgovini zdaj skoraj 33 odstotkov dražji kot leto prej. Brazilija, od koder prihaja okrog 40 odstotkov svetovnega pridelka, se je soočala z najhujšo sušo v sedemdesetih letih. Sledili so požari in pozebe. Vietnam, drugi največji proizvajalec, je doživel podobne ujme. Cena surove arabice je v petih letih narasla za več kot 400 odstotkov, je za Svet24 povedala Katja Muzlovič, izvršna direktorica Automatic servisa.

Kilogram mlete kave v slovenski trgovini danes stane od 13 do 25 evrov. Pred dvema letoma ste za isti izdelek odšteli okoli deset. Espresso v lokalu je med 1,70 in 2,60 evra, letos se bo cena znova dvignila. Od januarja 2025 je k višjim cenam v gostinstvu prispeval še dvig DDV za tople napitke z 9,5 na 22 odstotkov.

Govedino nadomestite s piščancem, a tudi ta je dražji za pet odstotkov. Pelete zamenjate s kurilnim oljem, ki se je sicer pocenilo, a menjava ogrevalnega sistema stane tisočake. Kave se Slovenec, ki spije štiri kilograme in pol na leto, pač ne bo odpovedal.

Inflacija pri 2,4 odstotka zveni obvladljivo. A za tistega, ki zjutraj skuha kavo, za kosilo pripravi zrezek in zvečer naloži peč, je januarski strošek za četrtino višji od lanskega.