Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor je prek svoje gradbene inšpekcije med 6. februarjem in 17. novembrom 2025 izvedel obsežno akcijo nadzora nad javnimi objekti. Gre za koordiniran, strateško načrtovan nadzor, v okviru katerega so inšpektorji preverjali, ali objekti izpolnjujejo zakonske zahteve glede gradnje, uporabnega dovoljenja in dostopnosti za vse uporabnike.
Načrtovali so 50 pregledov, a so jih opravili kar 62, kar je kar petino več od prvotnih načrtov. Pri izvedbi nadzornih ukrepov je sodelovalo 31 gradbenih inšpektorjev, ki so uvedli 52 upravnih inšpekcijskih postopkov. Namen je bil predvsem ugotoviti, ali so objekti legalno zgrajeni in omogočajo dostop vsem, tudi ljudem z gibalnimi omejitvami.
Rezultati nadzora so precej odmevni. Pri skoraj vsakem tretjem objektu (približno 30 %) so inšpektorji odkrili nepravilnosti. To vključuje objekte brez dovoljenja, uporabo brez uporabnega dovoljenja in neskladnost z bistvenimi zahtevami univerzalne gradnje. Čeprav ta odstotek pomeni zaskrbljujoč delež, je položaj nekoliko boljši kot lani, ko je bilo zaznati nepravilnosti pri vsakem drugem pregledu. Na podlagi teh ugotovitev inšpektorat ocenjuje, da je viden napredek, a delo še zdaleč ni končano.
Nadzor dostopnosti in odprava ovir
Posebno pozornost so inšpektorji namenili vprašanju dostopnosti, kar je tudi ena od bistvenih zahtev univerzalne graditve. Njihov cilj je preprečiti nastanek novih arhitekturnih ovir in odstraniti že obstoječe. Dostopnost javnih objektov je ključna za gibalno ovirane osebe, zato inšpekcija ne išče le formalne skladnosti, temveč tudi dejansko funkcioniranje infrastrukturnih rešitev.
V okviru akcije je bilo izdanih 13 odločb, med njimi so bile tudi resne sankcije. Dva objekta so ocenili kot nelegalna in zavezance pozvali, naj ju v določenem roku odstranijo. Dva gostinska objekta sta imela nepravilnosti prav pri dostopnosti, zato so bila zapovedana popravila. Za devet objektov je inšpekcija prepovedala uporabo dokler ne pridobijo uporabnega dovoljenja.
Poleg tega je bil en zavezanec opozorjen le na manjše nepravilnosti z rokom za odpravo, postopki pa so bili ustavljeni tam, kjer ni bilo ugotovljenih težav ali so bile že rešene. Do 17. novembra letos je bila izdanih 15 sklepov o ustavitvi postopka, en sklep o ustavitvi izvršbe in 10 zapisnikov o ustavitvi postopka.
Napredek, ne pa popolna varnost
Podatki kažejo, da se stanje izboljšuje. Inšpektorat in gradbena inšpekcija izpostavljata, da je manj nepravilnosti kot v prejšnjem letu, kar je rezultat strateškega pristopa in povečanih nadzorov. Vendar pa tudi opozarjata, da je skoraj tretjina pregledanih objektov še vedno problematična, kar pomeni, da javni nadzor ostaja nujen.
Letos je kljub vsemu že naraslo število inšpekcijskih pregledov: po podatkih do sredine maja je gradbena inšpekcija opravila več kot 2 000 pregledov (2.065), kar je veliko več kot poprej. V teh nadzorih je bilo uvedenih 701 postopkov. Izdanih je bilo 312 odločb za odpravo nepravilnosti, 52 sklepov o denarnih kaznih v skupni višini 130.650 evrov, ter 81 sklepov o izvršbi po drugi osebi, kar kaže na resnost ukrepov. Tudi prekrškovnih postopkov ni manjkalo: 77 jih je bilo uvedenih, izrečeni so bili opomini in plačilne naloge, v nekaj primerih tudi globe. (Vir: GOV.SI, OZS, 24ur)
V eno od usmerjenih akcij so bili vključeni tudi gradbeni nadzori nad prijavo začetka gradnje. Med 6. februarjem in 1. septembrom 2025 je 36 inšpektorjev opravilo 238 pregledov, kar je kar 158 % več od načrtovanih 150. Tako je gradbena inšpekcija močno okrepila svojo prisotnost na terenu in usmerila svoje napore v zgodnje faze gradnje, ko je tveganje za nepravilnosti večje.
V tej akciji so iz doslej zaključenih 139 zadev odločili v 75. Pri 24 odstotkih so bile ugotovljene nepravilnosti, kot so gradnja brez prijave začetka gradnje, gradnja, ki ni skladna s projektno dokumentacijo, ter neoznačena ali neograjena gradbišča. V izdanih odločbah je bilo nekaj primerov, ko so inšpektorji odredili ustavitev gradnje in odstranitev objekta.
Zakaj je nadzor pomemben?
Javni objekti predstavljajo temelj javne infrastrukture: šole, upravne zgradbe, kulturni centri in drugi objekti morajo biti gradbeni zakoniti, varni in dostopni. Če objekti nimajo ustreznih dovoljenj ali so nelegalni, to ni le formalna napaka, pomeni namreč tveganje za varnost uporabnikov in možnost, da del javne infrastrukture ne morejo uporabljati vsi, ker ni vsem dostopen.
Zato so ukrepi, ki jih izvaja Inšpektorat, ključni. Redni pregledi, usmerjene akcije in odločitve o prepovedi uporabe ali odstranitvi objektov po potrebi, so mehanizem, ki zagotavlja, da gradbeni predpisi niso le papirnati, ampak se spoštujejo v praksi. Poleg tega povečan nadzor skrbi za to, da je javni prostor varnejši in boljši za vse.
Preberite več:
Inšpektorat je v svojih strateških usmeritvah za leto 2025 predvidel, da bo gradbena inšpekcija opravila kar 5.500 pregledov v tem letu. To kaže, da si inšpektorat postavlja ambiciozne cilje in namerava nadzor še okrepiti, kar je v luči odkritih pomanjkljivosti javnih objektov nujno.
