Slovensko gospodarstvo je lani kljub šibkejšim rezultatom v predelovalnih dejavnostih in izvozu ohranilo zmerno dinamiko rasti, pri čemer sta glavno vlogo odigrala gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev. To izhaja iz podatkov januarskega Ekonomskega ogledala Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki kaže izrazito razhajanje med sektorji.
Medtem ko se industrija in izvoz še vedno spopadata z izzivi, domače povpraševanje in investicije v infrastrukturo ostajata presenetljivo odporna.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra sicer tekoče nekoliko okrepila, vendar je bila v prvih enajstih mesecih leta medletno še vedno manjša. Največji upad je bil zabeležen v proizvodnji vozil in plovil ter v kovinski industriji, kjer se je zmanjšanje proizvodnje neposredno odrazilo tudi v izvozu. Opazneje so zaostajali še izvozi drugih strojev in naprav ter nekaterih materialov, kot so železo, jeklo, izdelki iz kavčuka, mineralni proizvodi in papir.
Izvoz manjši, uvoz se je povečal
Čeprav se je realni izvoz blaga novembra drugi mesec zapored tekoče povečal, je bil v enajstih mesecih še vedno nekoliko nižji kot leto prej, medtem ko se je uvoz povečal. To se je odrazilo tudi v izgubi izvoznega tržnega deleža Slovenije na trgu EU, ki je v prvih treh četrtletjih 2025 medletno upadel za 2,1 odstotka. K temu je prispevala večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti, vključno s cestnimi vozili, električnimi stroji in napravami, industrijskimi stroji ter farmacevtskimi izdelki. Izstopajo le energetsko intenzivni proizvodi, katerih tržni delež je ostal približno nespremenjen.
Povsem drugačno sliko kaže gradbeništvo, ki se je od drugega četrtletja lani močno okrepilo. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v enajstih mesecih medletno večja za približno desetino, kar ga uvršča med ključne nosilce gospodarske aktivnosti. Gre za trend, ki ga poganjajo tako javne investicije kot zasebni projekti, in ki trenutno deluje kot blažilec šibkosti industrije.
Pozitivno presenečenje predstavlja potrošnja gospodinjstev
Trošenje se je nadaljevalo tudi v zadnjem četrtletju, še posebej izrazita pa je bila rast nakupov novih osebnih avtomobilov. Realni prihodek se je v desetih mesecih povečal v vseh trgovinskih panogah, kar kaže na razmeroma stabilno kupno moč prebivalstva. Pri drugih tržnih storitvah se je po močnem tretjem četrtletju oktobra sicer zgodil opazen padec, vendar je bil v celotnem obdobju upad realnega prihodka omejen le na druge poslovne dejavnosti.
Razpoloženje v gospodarstvu se je proti koncu leta izboljševalo. Kazalnik gospodarske klime je decembra po treh letih ponovno presegel dolgoletno povprečje, kar nakazuje več optimizma med podjetji in potrošniki, kljub neenakomerni strukturi rasti.
Na trgu dela se slika postopno zaostruje
Število delovno aktivnih oseb je bilo v enajstih mesecih medletno manjše za 0,4 odstotka, pri čemer so največji upadi zabeleženi v predelovalnih dejavnostih, komunikacijah in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Brezposelnost ostaja nizka, a je decembra rahlo presegla raven iz leta prej. Posebej izstopa skoraj desetodstotna rast števila brezposelnih mladih, medtem ko se število dolgotrajno brezposelnih in starejših še naprej zmanjšuje.
Rast plač se je ob koncu leta okrepila, predvsem zaradi hitrejše rasti v javnem sektorju. V desetih mesecih je bila povprečna bruto plača realno višja za 4,6 odstotka, pri čemer je javni sektor prehitel zasebnega. To se odraža tudi v razmeroma stabilni potrošnji gospodinjstev.
Inflacija je decembra tretji mesec zapored ostala nespremenjena
Medletna rast se je kljub temu zvišala na 2,7 odstotka. Največ so k njej še vedno prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, čeprav se njihova rast postopoma umirja.
Na javnofinančni strani se je primanjkljaj povečal skladno z načrti. V enajstih mesecih 2025 je znašal 1,1 milijarde evrov, pri čemer so k rasti odhodkov največ prispevali stroški plačne reforme, pokojnine ter investicije, zlasti v vojaško opremo. Državni proračun je leto zaključil z nekoliko nižjim primanjkljajem od predvidenega, a ob jasnem trendu povečevanja izdatkov.
Preberite več:
Skupna slika tako kaže gospodarstvo, ki trenutno stoji na dveh stebrih, gradbeništvu in domači potrošnji, medtem ko industrija in izvoz ostajata šibki točki. Bo rast v letošnjem letu dovolj uravnotežena, da bo vzdržna tudi ob morebitnem ohlajanju domačega povpraševanja in nadaljnjih zunanjih tveganjih, bomo pa še videli.
