Obetajo se nam zanimivi premiki na področju stanovanj, saj je bilo po najnovejših podatkih Statističnega urada v oktobru načrtovanih več stanovanj kot kdajkoli od leta 2013. Hkrati pa se trg najemnin še naprej sooča z izzivi in to ne le pri nas, ampak tudi čez mejo, saj Hrvaška ravno lansira ambiciozen program cenovno dostopnega najema.
V oktobru je bilo v Sloveniji izdanih 497 gradbenih dovoljenj, kar je 18 % manj kot mesec prej. Kljub temu pa je število načrtovanih stanovanj (793 enot) najvišje v zadnjih 12 letih.
SURS poroča, da je skupna površina stavb, načrtovanih za gradnjo, skoraj 224.000 m², kar je 23 % več kot septembra. Velik del te rasti je posledica gradnje večstanovanjskih objektov. Načrtovanih je bilo kar 611 stanovanj v 30 večstanovanjskih stavbah, medtem ko je enostanovanjskih le 181. Del teh stanovanj je manjši, povprečna velikost večstanovanjskih je 80 m² ter 167 m² za enostanovanjske objekte.
Največ te gradnje se dogaja v podravski statistični regiji, kjer je načrtovanih 376 stanovanj (~47 %). Gorenjska regija sledi s 164 in osrednjeslovenska z 96 stanovanji. To je jasen znak, da se investitorji vračajo k večstanovanjskim projektom, kar je lahko odgovor na pomanjkanje stanovanj in naraščajoče potrebe.
Koliko stanejo najemnine v Sloveniji?
Poleg rekordne gradnje pa je nepremičninski trg v Sloveniji kompleksen, z različno intenzivnostjo najemnin, tako tržnih kot neprofitnih. Po podatkih Stanovanjskega sklada RS povprečne neprofitne najemnine znašajo 4,43 €/m², medtem ko tržne dosežejo 7,43 €/m². To pomeni, da je na primer za neprofitno stanovanje z velikostjo 60 m² treba plačati približno 265 € najemnine na mesec (odvisno od točkovanja stanovanja).
Glede na uredbo o neprofitnih najemninah država lahko subvencionira do 85 % najemnine za tiste, ki izpolnjujejo pogoje, kar je zapisano v stanovanjski zakonodaji. Poleg tega so se neprofitne najemnine septembra letos povečale. Vrednost točke se je dvignila s 3,65 € na 3,72 €, kar je približno 1,9-odstotna podražitev.
V Mestni občini Ljubljana neprofitna najemnina za povprečno stanovanje znaša približno 290 €, medtem ko so neprofitne cene po drugih občinah precej raznolike. Na trgu zasebnih najemnin (oglasne najemnine) pa se povprečna cena oglasa giblje okoli 870 €/mesec, kar kaže na rast tržnih najemnin.
Velika pričakovanja s programom cenovno dostopnega najema na Hrvaškem
Pri naših južnih sosedih pa razvijajo nov program, ki bi lahko postal vzor za celotno regijo. Vlada je 13. novembra 2025 sprejela Program cenovno dostopnega najema, s katerim želi aktivirati prazna stanovanja in jih ponuditi tistim, ki si tržnega najema ne morejo privoščiti.
Vlada ocenjuje, da je na Hrvaškem približno 600.000 praznih stanovanj, medtem ko primanjkuje okoli 236.000 enot za dostopno stanovanje. Program bo izvajala Agencija za transakcije in posredovanje pri nepremičninah (APN), ki bo skrbela za upravljanje teh stanovanj. Lastniki, ki se vključijo v program, bodo prejeli nadomestilo v višini lokalne najemnine, razdeljeno v dva obroka: 60 % ob predaji stanovanja APN in 40 % po preteku polovice najemnega obdobja.
Najemnina, ki jo bodo plačevali najemniki, ne sme presegati 30 % njihovega mesečnega dohodka, zmanjšanega za stroške komunalnih storitev (2,50 €/m² na mesec). Ciljne skupine so predvsem gospodinjstva z nižjimi ali povprečnimi prihodki, mladi, družine z otroki, invalidi in tisti zaposleni v poklicih, kjer je pomanjkanje.
S tem ukrepom Hrvaška cilja povečati ponudbo dolgoročnih najemnih stanovanj, znižati pritisk na najemnine in povečati stanovanjsko dostopnost. V skladu s tem načrtuje tudi gradnjo novih stanovanj – do leta 2030 naj bi zgradili okoli 9.000 enot.
Preberite več:
Slovenija je v fazi zelo intenzivne gradnje stanovanj, kar je pozitiven znak glede reševanja stanovanjske problematike. A rast gradnje sama po sebi ni dovolj, saj ostaja ključno vprašanje najemnin. Nepremičninski sklad in država že podpirata neprofitne najemnike, a je večji izziv za tržni segment, kjer najemnine naraščajo. Na drugi strani pa Hrvaška stavi na strukturiran državni program, ki bi lahko postal model za aktivacijo praznih stanovanj in povečanje ponudbe najemnih stanovanj po dostopnih cenah. Če bo program uspešen, bi sčasoma lahko zvezal tržno ponudbo z javnim interesom.
