Grčija predčasno vrnila 5,3 milijarde evrov posojil evroobmočju in prihranila 1,6 milijarde obresti

Grčija je v ponedeljek predčasno poplačala 5,3 milijarde evrov posojil iz prvega paketa pomoči evroobmočja iz leta 2010. Sredstva, ki bi zapadla šele po letu 2031, je država nakazala posameznim državam prek Evropske komisije, so sporočili iz grške vlade.

Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je pojasnil, da bo Grčija s predčasnim poplačilom do leta 2041 prihranila 1,6 milijarde evrov obresti. Država bo tako lahko do leta 2029 znižala javni dolg pod 120 odstotkov BDP. Gre za del prvega od treh reševalnih paketov, ki so jih evrski partnerji pripravili leta 2010, ko je bila Grčija na robu državnega bankrota.

Grško gospodarstvo si postopoma opomore po hudi dolžniški krizi med letoma 2009 in 2018, ko se je država znašla tik pred izstopom iz evroobmočja. Takratni nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je leta 2015 celo predlagal grški odhod iz monetarne unije. Danes ima Grčija še vedno najvišjo stopnjo javnega dolga v evroobmočju, a beležijo močno gospodarsko rast in padajoče stroške zadolževanja.

Od leta 2023 ima Grčija ponovno investicijski bonitetni status pri vseh glavnih agencijah. Država je od leta 2020 znižala javni dolg za 50 odstotnih točk na 153,6 odstotka BDP. Napoved predčasnega vračila je grški premier Kyriakos Mitsotakis podal že novembra 2024, ko je napovedal poplačilo približno osmih milijard evrov iz prvega paketa pomoči do konca leta 2025.

Simbolni pomen ponedeljkovega vračila je še večji, ker je grški finančni minister Kyriakos Pierrakakis nedavno postal novi predsednik Evroskupine. Kot je dejal po izvolitvi, je grška zgodba globoko evropska in predstavlja pot od krizne države do vodilnega položaja v finančnem upravljanju evroobmočja.